Spajanje N in PE žic

Zanima me kakšna je dandanes praksa vezanja "nula" in "zemlje" kablov v razdelilnih dozah. Torej, ali se lahko skupaj vežejo 1.5mm2 zemlje med sabo in 2.5mm2 zemlje med sabo ali je najbolje povezati čisto vse zemlje v eni dozi skupaj (isto vprašanje je potem še za nule).

Drugo vprašanje je pa za večje porabnike kot je npr. klima, ki ima svojo varovalko. Glede na to, da je v stanovanju na drugem koncu kot je omarica, mi gre napeljava za klimo preko hodnika in sobe in ene razdelilne doze. V tej razdelilni dozi torej dobim kabel iz el. omarice in kabel od klime. Vprašanje je, ali s spojkami povežem kabel na kabel direkt ali pa vežem fazo na fazo in potem nulo na vse ostale nule v dozi (pa pravtako zemljo na vse ostale zemlje).

Ne vem sicer zakaj ti gre preko doze. Predvsem zaščitni vodnik bi moral potekati v celoti od PE zbiralnice do porabnika.
Seveda moraš vezati fazo na fazo, nulo na nulo in ozemljitev na ozemljitev. Čeprav sta verjetno na istem potencialu, pa nulo in PE vodnik ne smeš v nobeni dozi vezati med sabo.
Priporočam ti električarja.

Vseeno pa upoštevaj da, kljub temu da sta nula in PE v glavni omarici zvezani skupaj, ali pa sta zvezani tako v omarici od elektra, ti ne smeš povezati N in PE skupaj kjerkoli v napeljavi.

Oziroma: če imaš staro napeljavo je izvedeno ničenje, kar pomeni točno to, N in PE sta povezani skupaj v vsaki vtičnici.
Če imaš novejšo, imaš vse 3 žice posebej ker imaš verjetno tudi FID. Kar pomeni da moraš do FID pripeljati N in PE posebej, in šele potem združiti na skupni zbiralki v glavni omari.

To da se PE ne prekinja je samo teorija, v resnici se PE pelje preko večih sponk, nekaj zarafi praktičnosti, nekaj pa zaradi dejstva da se PE šiva iz večih naprav na skupni vod.

Npr. kovinska ograja se mora šivati povsod kjer je nov spoj in se ne vleče svojega kabla do vsakega spoja.

Glede na to da si spraševal za konkreten primer pa vsako žilo poveži z svojo in bo rešeno.

Če boš vezal veliko stvari v eno dozo, pazi na presek kabla med dozo in omarico. Namreč ne morejo biti npr. 4 faze presek 1,5mm2 vezano skupno v dozo, potem pa od doze 1 kabel npr. 2,5mm2 do omarice. Če si to mislil seveda.

N se "vleče" za vsak izvod posebej, in se jih kasneje ne zdruzuje in meša.
Kasnejse iskanje napak na taki (zmešani) instalaciji je tezavno, pa se druge tezave so lahko, kljub temu da je presek kao vecji.
L-N od varovalke do N zbiralke se svoj zaljucen tokokrog.

Nula N in ozemljitev PE mora biti istega preseka, kot je fazni vodnik.

Poleg tega, kot so ti že omenili, ne smeš kar nekaj vezat, iz neke doze. Priporočam da se potegne svoj vod in da na svojo varovalko, ter se ustrezno označi v omarici.

Resnično, električar je pravi naslov.

Sej sem ti povedal zakaj se prekinja. Če imaš 50m pocinkane ograje iz 25 delov se jo ozemlji na skupno maso samo na enem, oziroma obeh koncih (če je na voljo) vmes pa spoje iz ograje na ograjo štukaš.

Al kaj ti misliš da se vleče iz vsake vtičnice direkt na valjanc?

Teorijo že poznam in dokler je vse po predpisih urejeno je teorija dovolj. Če pa se moram ukvarjat s "šušmarskimi poiskusi napeljave" pa raje vprašam kako so si to mojstri včasih predstavljali in v tem segmentu ima nek elektroinštalater ki je obdelal že n starih bajt v praksi seveda več znanja.

Jaz imam tudi eno vprašanje glede PE in N kabla v TN-C-S razdelilnem sistemu, ampak mislim da to velja za vse razdelilne sisteme:

Hipotetično, pri napravi ko jo priklopimo zamenjamo PE in N kabel. Kaj se zgodi in kako preverimo? Iz mojega znanja, bi naprava delovala. Ampak, ko bi jo vključili bi sedaj po PE kablu tekel povratni tok, do transformatorja in ne po N kablu. Kar pomeni da vsa ohišja naprav v hiši bi bila pod napetostjo, ko bi napačno priključeno napravo vklopili. Kar je zelo nevarno.

Enostaven način, kako preverimo je, če smo to napako naredili da preverimo z preiskuševalcem napetosti vsa ohišja naprav ali pip, radiatorjev če so pod napetostjo ko jo vključimo. Je kakšen drug način da to preverimo? Ker faze in nule ne moremo zamenjati ker tlivka sveti v prvem primeru, lahko pa nulo in zemljo.

Verjetno to velja za vse razdelilne sisteme? Hvala.

Saj nima FID stikala, vsaj omenil ga ni in v TN-C-S sitemu ozemljevanja, niti ni potreben, je pa lahko kot dodatna zaščita. Če ga ima, potem bi res izklopil. Če pa ga nima, pa se v normalnem obratovanju ne bo nič zgodilo. V delu TN-C sta zaščitni vodnik in nula tako ali tako zružena v skupnem PEN vodniku in torej na enakem potencialu in šele v razdelilniku razdeljena v N in PE. Nevarno pa je,če se ti sedaj prekine nula, ker boš preko nekega drugega porabnika in N zbiralnice dobil na napačno priključeno ohišje potencial faze, v trifaznem sitemu pa bodo enofazno priključeni porabniki nenadoma na medfazni napetosti.

Zato pa imamo izenačevanje potencialov, ki je ključnega pomena za zaščito pred električnim udarom. In tudi predpisi zahtevajo, da se po razdružitvi PEN vodnika v N in PE, ta dva ne smeta nikjer več združiti(torej TN-C ima PEN vodnik, ki se razdeli v PE ter N in od tam dalje je TN-S sistem. Nikjer se sedaj iz TN-S ne sme več prehajati v TN-C sistem). In to je mogoče še najboljši odgovor OP z eno razliko. Nikjer, ne v razdelilih dozah ne kje drugje, se PE vosnik in nula ne smeta združiti. Ozemljitveni vosniki se lahko združijo kjer koli in kolikorat se hoče, medtem, ko za nulo, predvsem v enofaznih tokokrogih oz trifaznih za isto fazo, to ne velja. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi bila nula v enofaznem tokokrogu z različnimi porabniki preobremenjena, medtem ko ne bi nobena varovalka odklopila.