vir: Pixabay
vir: Evropska komisijaKomisarka sicer v poročilu ugotavlja, da je večina članic uspešno sprejela ustrezno notranjo zakonodajo, razen že omenjene trojice izjem, med katere sodi tudi Slovenija. Jourova je obenem poudarila, da se proti tem državam ne bo obotavljala sprožiti postopkov zaradi kršenja evropskega prava, če bo to potrebno.
Po naših podatkih je Zakon o varstvu osebnih podatkov še vedno v fazi osnutka, na zadnjo različico pa je bilo podanih nekaj deset pripomb, tako da se je vse skupaj vrnilo še precej na začetek. Preden bo zakon nared za obravnavo na vladi, ga čaka še precej usklajevanj, tako političnih, kot strokovnih, nato pa še tri branja v parlamentu. Če seveda zadnja zaušnica iz Bruslja ne bo razlog za sprejemanje po nujnem postopku.
Druge ugotovitve komisarke so bolj pozitivne, evropska podjetja so se večinoma že prilagodila novim pravilom, okrepile so se vloge nacionalnih informacijskih pooblaščencev, pravila, ki jih je EU postavila med prvimi pa so postala nekakšen globalni standard, ki ga že ali pa ga nameravajo posnemati še številne države po svetu. Zadnje, GDPR je državljane EU precej ozavestil glede njihovih pravic, kar je pokazala majska raziskava Eurobarometer, še vedno pa le približno petina prebivalcev stare celine zna odgovoriti na vprašanje, kateri organ je v njihovi državi pristojen za varovanje njihovih podatkov.