vir: New Scientist
Ob pojmu strojnega učenja in algoritmov običajno pomislimo na strežniške farme, skozi katere Alexa prepoznava naš govor ali Google primerja fotografije. Toda pristopi niso omejeni zgolj na polprevodniška vezja in strokovnjaki jih skušajo pripeljati tudi v druge medije. Na Univerzi Wisconsin v Madisonu so napravili stekleno plast, ki prepozna ročno zapisane cifre in to brez električnega napajanja. V njeno strukturo so namreč vdelali motnje v obliki zračnih mehurčkov in nečistoč, predvsem vključkov grafena, s katerimi so dobili funkcionalno nevronsko mrežo. Svetlobo, ki se odbija od lista papirja, uspe ta steklena plast zbrati na točno določenih "izhodnih mestih" glede na to, katera števka je zapisana na listu.
Ker gre za trdno snov, je učenje takšne nevronske mreže zamudno, pa čeprav so si poleg seveda močno pomagali z digitalnimi simulacijami. Zaenkrat gre zgolj za dokaz delovanja koncepta, avtorji pa teoretizirajo, da bi morda v prihodnosti lahko delali steklo za telefone, ki bi samodejno prepoznalo naš obraz in odklenilo napravo. A tudi če so takšne ideje trenutno videti še rahlo za luno, pa področje razvoja pametnih materialov, ki imajo inherentno sposobnost obdelave podatkov, skokovito napreduje. Računalniki prihodnosti ne bodo več samo v obliki elektronskih čipov, saj bodo neko sorto preračunavanj počele denimo tudi naše obleke in pa bakterije v našem telesu.