Slo-Tech - Včasih je bilo življenje in poimenovanje enostavno. USB 1.1 (Full Speed) je zmogel 12 Mb/s, USB 2.0 (High Speed) je zmogel 480 Mb/s, novi USB 3.0 (SuperSpeed USB) pa 5,0 Gb/s. Potem je konzorcij USB-IF izdal USB 3.1, ki je omogočal hitrosti do 10 Gb/s, a je prinesel manjšo zmedo pri označevanju. Odtlej se naprave, ki so se včasih imenovale USB 3.0, imenujejo USB 3.1 Gen 1, "nove" USB 3.1 pa so dobile ime USB 3.1 Gen 2 ali s potrošniško oznako SuperSpeed USB 10 Gbps. Sedaj je na poti USB 3.2, ki bo zmogel še dvakrat višje hitrosti, torej USB 20 Gb/s. To pa pomeni, da bodo spet vse naprave dobile nova, še manj razumljiva imena.
Prva generacija ("USB 3.0") se bo imenovala USB 3.2 Gen 1 (SuperSpeed USB), druga generacija bo odslej USB 3.2 Gen 2 (SuperSpeed USB 10 Gbps), najnovejši standard pa se bo imenoval USB 3.2 Gen 2x2 (SuperSpeed USB 20 Gbps). USB-IF se zaveda, da je tak sistem poimenovanja zelo nepraktičen, zato za reklamiranje končnim uporabnikom svetuje uporabo komercialnih imen, ki so navedena v oklepaju. Ob tem poudarimo, da USB 3.2 ne predstavlja nobenega konkretnega fizičnega priključka (USB Type-C, USB Standard-A, micro-USB itd.), temveč gre za komunikacijski standard.
Če torej odslej vidite napravo, ki domnevno podpira USB 3.2, to še ne pomeni, da gre za novi standard s hitrostmi do 20 Gb/s. Pomemben je drobni tisk, torej dodatek Gen 1/2/2x2.
Neumnost pa taka...Zakaj hočejo tako na silo zakrit za kateri standard zares gre? V praksi bodo vsi navajal 3.2 bodo pa te inačice čist različne. Sej povprečen potrošnik ne bo vedu da je taka razlika med gen 1 pa gen 2 in gen 3 ..mislim kaj jim ni jasno? A so jih lobiji mal popraskal al kaj?
To je retatdirano, zakaj imena, ki ne povejo nič? Kaj bi bilo narobe z USB 3.2-5, USB 3.2-10 in USB 3.2-20 - če se že grejo preimenovanje starih, pa imaš teoretično hitrost v imenu in možosti za zmedo ni?
The "2x2" thing is a technical term; the actual marketing terms are "SuperSpeed USB", "SuperSpeed USB 10Gbps", "SuperSpeed USB 20Gbps" which seem reasonable enough.
Meni se to zdi obrnjeno na glavo - "SuperSpeed USB 20Gbps" je tehnična klobasa, "USB 5" bi bil pa za prodajo (in za napise na matični plošči). Ravno tako, kot je WiFi 802.11ax tehnična klobasa, WiFi 6 pa za rajo.
A to vsake 6 mesecev naredijo nov port? Jezus kristus, usb2 smo imeli skoraj 20 let nemoteno. Sedaj pa krneki.
Ob tem poudarimo, da USB 3.2 ne predstavlja nobenega konkretnega fizičnega priključka (USB Type-C, USB Standard-A, micro-USB itd.), temveč gre za komunikacijski standard.
Mislim (bolj upam v bistvu), da bomo s tip C portom zdrzali se dlje
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein
Ni problem, da uvajajo nove porte in nove protokole, trapasto je, da imamo že zdaj dvojna (in četvorna) poimenovanja starih protokolov, zdaj bomo pa dobili še po dve (popolnoma nič bolj logični) poimenovanji vsakega protokola - torej boš 5,0 Gb/s protokol lahko poimenoval na koliko - 5 ali 6 različnih načinov?
USB-C priključek so lepo poštimal, medtem ko so tele inkrementalne USB 3.X kar nekaj. Po drugi strani pa itak uporabnika ne zanimajo te subverzije, važno da je v3.
Lepo naj naredijo USB 4, ki je USB-C only, da se prisili adopcijo in to je to.
USB-C priključek je obup, ker podpira cel kup med sabo nezdružljivih protokolov, in ti prisotnost USB-C vrat ne pove, katere protokole podpira.
V praksi se izkaže da to ni niti približno tako velik problem kot so ljudje tulili. Isto bo okoli te novice - na škatli bo pisalo "SuperSpeed", "SuperSpeed 10Gbit", "SuperSpeed 20Gbit" in bo vsem itak dol viselo kaj je, ker nekih razlik v praksi ne bo.
Ne glede na to, Mavrik, se postavlja vprašanje, zakaj je treba USB 3.0 in USB 3.1 preimenovat? Čeprav so potrošnikom namenjene komercialne oznake, je to vseeno nepotrebna zmeda s poimenovanji. Če že, bi lahko dali potem kakšna res generična imena, brez zavajajočih številk verzij. V bistvu, zakaj komercialna oznaka ni enako primerna tudi za uradno oznako? Če že mal po trenutnem počutju spreminjajo?
Ne glede na to, Mavrik, se postavlja vprašanje, zakaj je treba USB 3.0 in USB 3.1 preimenovat? Čeprav so potrošnikom namenjene komercialne oznake, je to vseeno nepotrebna zmeda s poimenovanji. Če že, bi lahko dali potem kakšna res generična imena, brez zavajajočih številk verzij. V bistvu, zakaj komercialna oznaka ni enako primerna tudi za uradno oznako? Če že mal po trenutnem počutju spreminjajo?
Ker se jim je pač tako zazdelo ¯\_(ツ)_/¯
Pa ta generična imena obstajajo in vedno so obstajala - ampak jih pač nihče ne uporablja. Če še enkrat greš prebrat dokument, želijo da se na škatlah in vsepovsod uporabljajo imena SuperSpeed, SuperSpeed 5Gbit, SuperSpeed 10Gbit, SuperSpeed 20Gbit. To da vsi vztrajajo na uporabi internih verzij v standardu, pač pomeni da si želimo zmedo a ne? :)
(Drugače pa če hočeš videti večji fail, poglej zakaj obstaja USB 2.1 :P )
Ampak na koncu dneva boš pač vtaknil USB-C kabel v USB-C port in bo stvar delala. Morda mal počasneje, ampak to se je lahko zgodilo že od časov USB 1.0 in nekako ni oviralo uporabnosti standarda.
In kako pogosto se ti to dogaja? In v kateri situaciji je boljše?
Edini napravi kjer sem videl probleme sta bili Nintendo Switch (ki sploh ni USB certificiran in počne popolne neumnosti v nasprotju s standardom) ter Applovi Thunderbolt monitorji, ki delajo samo z Apple crapom.
osebno nikol, ampak ljudi so neumni in si ne dajo dopovedat, da če nekaj "paše not" da ni mus, da more tut delat. type A je bil okol tega dost manj "problematičen". Čeprav imaš tut genijalce, k potiskajo type a v mrežni port in pol celi začudeni, zakaj ne dela.
Sj je super, da hočejo stlačit vse možne protokole v en konektor (me preseneča, da še mreža ne laufa preko tega) ampak s tem pride tud pol do zmed pri laikih.
Ampak po drugi strani če hočeš z enim kablom hkrati priklopiti USB, napajanje, video, audio, potem druge rešitve kot da imajo vse te zadeve tudi isti fizični priključek nimaš. In z enim kablom priklopit laptop na TV/dock in imeti hkrati napajanje, video, USB(tipkovnica in stuff) je IMO sveti gral fizičnih kablov.
To je omogočil USB-C in stran od tega luksuza ne gremo. Tako da rešitve za kakršnokoli zmedo bi jaz iskal drugje in sicer v strožjih "super standardih". Super standarde sem prvič slišal omenjene v neki sci-fi knjigi in so se mi zdeli super rešitev, če recimo preselim idejo v realni svet bi to izgledalo takole: Imeli bi "UP - Universal Profile" verzije, ki sami po sebi ne definirajo standardov ampak so zbirka standardov. Tako je recimo moj predlog za UP 1.0 naslednje: - vsaka USB-C naprava, ki je zmožna video output mora na vseh USB-C portih imeti omogoče video output preko DisplayPort 1.4 Alternate mode (tako zagotoviš da so vse video naprave z fizičnim USB-C portom med samo zmožen video pošiljat). - vsaka naprava, ki je zmožna 5-20V napajanja z močjo do 100W preko kabla mora nujno podpirati USB-C polnjenje na VSEH USB-C portih - vsak USB-C polnilec mora biti zmožen vsaj 15W output na vsakem priključku, vse večje moči morajo biti striktno označene - vsaka USB-C naprava, ki je zmožna... (in tako naprej še Thunderbolt, Digital Audio) - vsaka naprava z Bluetooth mora podpirata vsaj "vstavi nek smiselen minimum" - vsaka naprava z "vstavi še goro drugih standardov in jih smiselno naredi strožje, vključno z WiFi, LTE,..."
Ko pride nova verzija substandarda (naprimer novi Displayport) narediš UP 1.1 in tako dalje za vse "substandarde", recimo da to počneš na dve leti. Morda greš še korak dalje in določene dela ali vse dele Universal Profile narediš zakonsko obvezne na podlagi EU directive. Narediš magari UP 1.0 in UP 2.0, ki je še bolj strog in zakonsko narediš vsaj UP 1.0 obvezen.
Ne glede na to, Mavrik, se postavlja vprašanje, zakaj je treba USB 3.0 in USB 3.1 preimenovat? Čeprav so potrošnikom namenjene komercialne oznake, je to vseeno nepotrebna zmeda s poimenovanji. Če že, bi lahko dali potem kakšna res generična imena, brez zavajajočih številk verzij. V bistvu, zakaj komercialna oznaka ni enako primerna tudi za uradno oznako? Če že mal po trenutnem počutju spreminjajo?
USB-IF si ni izmislil teh številk - oni promovirajo SuperSpeed, SuperSpeed+ 10Gbps in SuperSpeed+ 20Gbps.
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
Ampak po drugi strani če hočeš z enim kablom hkrati priklopiti USB, napajanje, video, audio, potem druge rešitve kot da imajo vse te zadeve tudi isti fizični priključek nimaš. In z enim kablom priklopit laptop na TV/dock in imeti hkrati napajanje, video, USB(tipkovnica in stuff) je IMO sveti gral fizičnih kablov.
To je omogočil USB-C in stran od tega luksuza ne gremo. Tako da rešitve za kakršnokoli zmedo bi jaz iskal drugje in sicer v strožjih "super standardih". Super standarde sem prvič slišal omenjene v neki sci-fi knjigi in so se mi zdeli super rešitev, če recimo preselim idejo v realni svet bi to izgledalo takole: Imeli bi "UP - Universal Profile" verzije, ki sami po sebi ne definirajo standardov ampak so zbirka standardov. Tako je recimo moj predlog za UP 1.0 naslednje: - vsaka USB-C naprava, ki je zmožna video output mora na vseh USB-C portih imeti omogoče video output preko DisplayPort 1.4 Alternate mode (tako zagotoviš da so vse video naprave z fizičnim USB-C portom med samo zmožen video pošiljat). - vsaka naprava, ki je zmožna 5-20V napajanja z močjo do 100W preko kabla mora nujno podpirati USB-C polnjenje na VSEH USB-C portih - vsak USB-C polnilec mora biti zmožen vsaj 15W output na vsakem priključku, vse večje moči morajo biti striktno označene - vsaka USB-C naprava, ki je zmožna... (in tako naprej še Thunderbolt, Digital Audio) - vsaka naprava z Bluetooth mora podpirata vsaj "vstavi nek smiselen minimum" - vsaka naprava z "vstavi še goro drugih standardov in jih smiselno naredi strožje, vključno z WiFi, LTE,..."
Ko pride nova verzija substandarda (naprimer novi Displayport) narediš UP 1.1 in tako dalje za vse "substandarde", recimo da to počneš na dve leti. Morda greš še korak dalje in določene dela ali vse dele Universal Profile narediš zakonsko obvezne na podlagi EU directive. Narediš magari UP 1.0 in UP 2.0, ki je še bolj strog in zakonsko narediš vsaj UP 1.0 obvezen.
To pomeni, da bi rabil imet v docku 500W napajalnik z ventilatorjem. Res pametna ideja za hladne zimske noci.
Ok, mogoce je malo dvoumno napisano zgoraj. No, v vsakem primeru bi bila cena takih naprav zelo draga. Raje kupim cenejso napravo, ki nima vsega tega ampak samo to kar rabim (ne nameravam 4ih telefonov naenkrat polnit na docku).
Point omenjenega strožjega standarda bi bil da je pri napravi z 4 USB-C izhodi(dock, laptop, PC,...) vseeno na katerega izmed njih obesiš video in na katerega napajanje. To se vse reši z internim switchingom brez povečevanje max prepustnosti oziroma izhodne moči in ne bi smelo opazno na ceno vplivati.
Še vedno bi lahko imel laptop kljub 4 USB-C izhodi omejitve, da lahko zgolj na enega naenkrat video out priklopiš, če bi tako hotel proizvajalec... Point je zgolj da ne bi blo treba pazit uporabniku kam priklopi.
Pa prepovedali bi čudne kombinaciji kot je USB-C za napajanje in stari displayport za video, ker bi zahtevali v takem primeru da tudi USB-C zna displayport output. Ali pa še huje, proizvajalec se odloči v USB-C dati HDMI ALternate mode, ki ni kompatibilen z DisplayPort Alternate Mode, čeprav sta oba USB-C. Če zahtevaš da vsaka naprava, ki ima USB-C zna na vseh izhodik DisplayPort protokol se tega problema rešiš.
To se vse reši z internim switchingom brez povečevanje max prepustnosti oziroma izhodne moči in ne bi smelo opazno na ceno vplivati.
To so ugibanja brez podlage. USB-C power protokol zahteva posebne cipe, ki imajo svojo ceno. "Interni switching" je nesmiselna beseda zveza, vsak izhod rabi podvojeno periferijo, ki je zaenkrat se sorazmerno draga, saj ni veliko konkurence.
To se vse reši z internim switchingom brez povečevanje max prepustnosti oziroma izhodne moči in ne bi smelo opazno na ceno vplivati.
To so ugibanja brez podlage. USB-C power protokol zahteva posebne cipe, ki imajo svojo ceno. "Interni switching" je nesmiselna beseda zveza, vsak izhod rabi podvojeno periferijo, ki je zaenkrat se sorazmerno draga, saj ni veliko konkurence.
Sodeč po designu MacBookov, to ni potrebno - res je da imajo en kontroler na stran, nimajo pa ločenih kontrolerjev in periferije za vsak port. Pa še ta redundanca kontrolerjev je verjetno za zmanjšanje števila povezav čez matično in zahtev TB3 po prepustnosti.
A ni na (vsaj nekaterih) Macbookih tako, da imajo nekateri porti TB3 x4 povezavo, drugi pa samo x2 (in potem na njih ne delujejo vse naprave)?
Ja, na vseh imajo TB porti na levi strani manj PCIe laneov. Nisem pa videl nobene naprave, ki zaradi tega ne bi delovala - TB na PCIe 2x busu je še vedno izjemno hiter. Le eGPUji delajo počasneje recimo.
Ja ThunderBolt z direktnimi PCIe lani do glavnega CPU čipa je neka druga stvar, tukaj se bi strinjal da najbrž ni zanemarljivo strošek in morda ni smiselno v vse USB-C izhode na napravi to dajat (sploh če kot praviš še Apple v en izhod da manj lanov).
Ampak da me bo kdorkoli prepričal da je kakršnokoli omembe vredna razlika v stroških med 4x USB-C kjer sta dva za power ter dva za video, ter med 4x USB-C, kjer znajo vsi 4 power ter vsi 4 video pa ni šans. Glavni čip mora v obeh primerih enako video outputa biti zmožen, napajalnik del prav tako enak, USB-C čip sam po sebi najbrž podpira vse mode in je vse samo stvar vklopi funkcionalnosti (dvomim da kdo izdeluje USB-C čip, ki ni zmožen power delivery ali displayport alternate moda naprimer). Se pravi vse kar mora proizvajalec narediti je povezati video do vseh 4 in power do vseh 4. Zgolj povezati, nobenih ekstra čipov.
