Medicinska fakulteta - elitizem, pomanjkanje kadra

gendale2018 je 28. jan 2019 ob 15:52 izjavil:

imo bi mogli uvest še nekaj med zdravnikom in diplomirano medicinsko sestro, za vpis ne rabiš toliko točk kot za mf, ampak potem naprej ne moreš it za kakega specialista in tko naprej.... lahko si splošni zdravnik oziroma pomagaš kakemu specialistu, ki še vedno sprejema končne odločitve

ne moreš pisat receptov za vsa zdravila, lahko pošllješ ljudi naprej k specialistom... nekaj takega...

To že imamo. reče se jim specializanti. Kje pa misliš da so se dohtarji naučili prakso? Na faksu?

Highlag je 28. jan 2019 ob 16:53 izjavil:

Zdravnikov bi bilo verjetno več, če bi jih več ostalo doma. NE pa da tule naredijo šole potem pa lepo v tujino.

Zakaj je pa temu tako je pa drugo vprašanje. Imamo pa v zdravstvu tudi en kup "najpametnejših" ljudi, ki ne gredo nikamor in zaradi položaja za sabo bremzajo tudi en kup mlajših. Posledica je pa tudi stanje, ki ga imamo.

Točno to, plus feminizacija zdravstva. Kolikor sem potoval naokoli, bolj naivnega naroda od Slovencev nisem videl pa naj gre za politiko, kriptovalute, tv prodajo, ... in ideje, ki so skregane z realnostjo. Ena izmed teh je feminizem, ki je v sloveniji v popolnem razpasu. Imamo feminizirano šolstvo, medicino, pravo, novinarstvo in še kaj. Tako je šolki sistem v celoti prirejen žeskam, od moških uspevajo le pohlevni, pridni in uboljivi tički, ki jim je narava dala možgane z možnostjo neskončnega pomnjenja. Tako je med zdravniki le manjšina moških, pa še njihova moškost je vprašljiva.
Z vsem spoštovanjem, ampak brez moške odločne volje in čuta za pravičnost se ne zgodi nič. Pa naj se gre za osvajanje, pridelovanje otrok, vožnjo , parkiranje, končne izdelke.
Tako me niti ne čudi, da je v sfeminizirani medicini stanje kakršno je. Po mojih izkušnjah imamo živčne babe z malo znanja in z veliko pridiganja. Ko pa je težava postane resna, te vsevednice napotijo k "pravemu" zdravniku. Čakalno dobo ima pol leta, zato moraš it k njemu privat, če želiš normalno obravnavo.

Kje pa, kaj niso onega Radana poslali v zapor za par let pa se je na sodišču izkazalo, da sploh ni kriv. Nasprotno sestra, ki je boliku dajala kali in komentirala na tv kaj je predpisal Radan - torej naj bi očitno vedela, da daje smrtni odmerek in neposredno uničuje pacientovo zdravje pa ni bila v zaporu niti en dan.

bluesands je 28. jan 2019 ob 18:43 izjavil:

Highlag je 28. jan 2019 ob 16:53 izjavil:

Zdravnikov bi bilo verjetno več, če bi jih več ostalo doma. NE pa da tule naredijo šole potem pa lepo v tujino.

Zakaj je pa temu tako je pa drugo vprašanje. Imamo pa v zdravstvu tudi en kup "najpametnejših" ljudi, ki ne gredo nikamor in zaradi položaja za sabo bremzajo tudi en kup mlajših. Posledica je pa tudi stanje, ki ga imamo.

Točno to, plus feminizacija zdravstva. Kolikor sem potoval naokoli, bolj naivnega naroda od Slovencev nisem videl pa naj gre za politiko, kriptovalute, tv prodajo, ... in ideje, ki so skregane z realnostjo. Ena izmed teh je feminizem, ki je v sloveniji v popolnem razpasu. Imamo feminizirano šolstvo, medicino, pravo, novinarstvo in še kaj. Tako je šolki sistem v celoti prirejen žeskam, od moških uspevajo le pohlevni, pridni in uboljivi tički, ki jim je narava dala možgane z možnostjo neskončnega pomnjenja. Tako je med zdravniki le manjšina moških, pa še njihova moškost je vprašljiva.
Z vsem spoštovanjem, ampak brez moške odločne volje in čuta za pravičnost se ne zgodi nič. Pa naj se gre za osvajanje, pridelovanje otrok, vožnjo , parkiranje, končne izdelke.
Tako me niti ne čudi, da je v sfeminizirani medicini stanje kakršno je. Po mojih izkušnjah imamo živčne babe z malo znanja in z veliko pridiganja. Ko pa je težava postane resna, te vsevednice napotijo k "pravemu" zdravniku. Čakalno dobo ima pol leta, zato moraš it k njemu privat, če želiš normalno obravnavo.

Razjokaj se.

Prav dosadni ste s tem, da je za vse moške težave, neuspehe, strahove in kar je še podobnega, kriv feminizem.

Me sicer prav zanima, kakšno je razmerje pri družinskih zdravnikih - v korist žensk.
Za to, pa zagotovo ni kriv feminizem.

Ženske rabimo na tehničnih faksih.

bluesands je 28. jan 2019 ob 18:43 izjavil:

Točno to, plus feminizacija zdravstva. Kolikor sem potoval naokoli, bolj naivnega naroda od Slovencev nisem videl pa naj gre za politiko, kriptovalute, tv prodajo, ... in ideje, ki so skregane z realnostjo. Ena izmed teh je feminizem, ki je v sloveniji v popolnem razpasu. Imamo feminizirano šolstvo, medicino, pravo, novinarstvo in še kaj. Tako je šolki sistem v celoti prirejen žeskam, od moških uspevajo le pohlevni, pridni in uboljivi tički, ki jim je narava dala možgane z možnostjo neskončnega pomnjenja. Tako je med zdravniki le manjšina moških, pa še njihova moškost je vprašljiva.
Z vsem spoštovanjem, ampak brez moške odločne volje in čuta za pravičnost se ne zgodi nič. Pa naj se gre za osvajanje, pridelovanje otrok, vožnjo , parkiranje, končne izdelke.
Tako me niti ne čudi, da je v sfeminizirani medicini stanje kakršno je. Po mojih izkušnjah imamo živčne babe z malo znanja in z veliko pridiganja. Ko pa je težava postane resna, te vsevednice napotijo k "pravemu" zdravniku. Čakalno dobo ima pol leta, zato moraš it k njemu privat, če želiš normalno obravnavo.

Ne veš kaj pišeš. Torej, ženske imajo prednost, ker naj bi se lažje "piflale" kot moški? Glej MF ni tak faks, da bi ga genij, ki se na FMF skoraj nič ne uči naredil na enak način. Gre za ogromno količino podatkov, ki si jih moraš najprej zapomnit, in jih tud razumet in ustrezno povezovat. Drugače ne gre. Je tudi logika vmes ampak ti nič ne pomaga, če stvari prej ne predelaš in razumeš

FormerUser je 28. jan 2019 ob 19:30 izjavil:

bluesands je 28. jan 2019 ob 19:12 izjavil:

Na medicinski faks je vpis ženske proti moškim 4:1. Kakšno naj bi bilo potem razmerje pri družinskih zdravnikih. Še hujše v korist žensk, ker tista peščica moških - pravih moških ne poženščenih opravlja resne poklice v medicini in rešuje konkretne probleme, medtem ko družinski zdravniki nimajo znanja in pridigajo o kajenju, dietah in podobno. Idelano za takšne ženske. 10:1

Perko, a si to ti? Kakšno je pa kaj razmerje na računalniških, strojnih, elektro... faksih? 10:1? 20:1? Kako pa to komentiraš? Da žensk tehnika pač ne zanima, ane. No, izgleda, da moških pa medicina, pravo, novinarstvo.... ne. Skratka, s svojimi neumnimi mačistično-šovinističnimi tezami se lahko kvečjemu nekam spelješ.

Na FKKT in BF je žensk kar nekaj. Sicer različno po programih ampak vseeno

Kar pa se tiče "preobremenjenosti" oz. preveč pacientov v zdravstvenem sistemu, je pomojem glavni problem neznanje. Te zdravnice, ki imajo šibko logično sklepanje in dar pridiganja, raje pridigajo in človek mora za rešitev konkretnega problema k njim 4x, nato te šele napoti k pravemu zdravniku. On pa ti pove, da si bil napačno napoten, ker ta problem rešuje drugi specialist. Potem pa se ti babnica niti ne opraviči. Sramota. Pa nisem niti malo začuden, da je gneča v čakalnici - namesto 5ih obiskov bi gospa doktor lahko priznala, da ne zna, in se vsaj toliko izobrazila, da bi pravilno napotila k pravemu specialistu.

bluesands je 28. jan 2019 ob 19:37 izjavil:

Problem sfeminiziranega šolstva in učnih programih prilagojenih ženskam je ,da manj moških konča srednje šole in da imajo moški manj točk za vpis na fakse.
Problem feminizacije in dekadence zahodno in severnoevropske družbe je nedavno v oddaji intervju lepo pojasnil dr.Perko, priporočam ogled.

Perko ni povedal nič takšnega kar ne bi inceli in lobsterji že najmanj milijonkrat ponovili na raznoraznih forumih. Sicer se ne strinjam s tistimi, ki menijo, da bi ga bilo treba cenzurirati, vsekakor bi mu pa morali dodeliti mnogo bolj kompetentnega izpraševalca, ki ne bi samo nekritično prikimaval in trepljal intervjujanca po ramenu, medtem ko je razpredal svoje neosnovane, mizogine blodnje, ampak ga z neštetimi dokazi, ki obstajajo kontra njegovim stališčem, sesul.

bluesands je 28. jan 2019 ob 19:51 izjavil:

Kakšnimi dokazi - me prav zanima? Boš zadeve spet dokazoval z anketami in raznimi kongnitivnimi vprašalniki, ki jih uporabljalo naše družbeno usmerjene kvazifakultete. Pa saj, če si izkusil kaj življenja in posla, pa če pošteno pogledaš, ni nobena znanost ugotoviti, da se brez moške energije ne premakne nič

Glede na to, da sta ti in Perko tista, ki postavljati drzne teorije, ki so skregane z večinskim konsenzom stroke, je na vaju, da priskrbita dokaze, jaz jih za nič od navedenega nisem videla, prav nasprotno, zgoraj sem prilepila študijo, ki kaže, da so ženske boljše zdravnice od moških. Kar se tiče "moške energije" jo pa posedujejo tudi ženske, tako kot tudi moški posedujejo "žensko energijo", če se že gremo te ezoterične debate.

111111111111 je 28. jan 2019 ob 16:53 izjavil:

Anasteziolog odloči ali operacija bo ali ne bo. Kirurg nima besede zraven.

To seveda ne drži. Odločitev je skupna - _vedno_ - ni pa to vidno pacientu.

Vse je odvisno od stopnje nujnosti posega. Če kirurg dvigne stopnjo nujnosti, lahko vedno operira, tudi mrtvega (eksplantacija).

Če elektivni poseg (npr vstavitev kolčne proteze zaradi obrabe) indicira kirurg in bolnik ni pripravljen na operacijo, npr obstaja kronična bolezen, ki ni v stabilni fazi ali se jo da optimizirati, bo anesteziolog seveda predlagal odložitev posega do stabilizacije bolezni. Potem pa lahko kirurg reče: ampak pri nadaljnjem čakanju lahko pride do še hujših posledic za zdravje in potem se skupaj oceni tveganje za vsako stvar posebej in se sprejme odločitev SKUPAJ, kot EKIPA. Če torej anesteziolog "odkloni" anestezijo je to torej zaradi tega, ker si kirurg pod to stopnjo nujnosti ni "upal" operirati, ker nima take indikacije oz ne more zagovarjati višjega tveganja za zaplete.

Če gre za poseg, na katerega je bolnik čakal npr mesece, pri tem pa si v tem času ni uspel urediti krvnega tlaka/sladkorne bolezni/druge kronične bolezni (krivda je tukaj najpogosteje na strani bolnika, ki ni upešteval navodil osebnega zdravnika ali pa se ni zdravil) se ga seveda prestavi na drug termin operacije. Zaradi zmanjševanja tveganja zapletov; nenazadnje tudi zaradi zmanjševanja stroškov zdravljenja (zapletov).
Drugače pa se lahko anestezira vsakogar, tudi tiste tik pred smrtjo, da se mogoče poskusi še kaj, da se prepreči gotova smrt. Da nekdo umre med anestezijo je v več kot 90% kriv kirurški zaplet in ne anesteziološki zaplet.

Problem je v bistvu v tem, da se kirurgom "ne da" ukvarjati z drugimi boleznimi razen s tisto, ki jo lahko pozdravi s skalpelom. Zato se za mnenje o "varnosti" operacije zaprosi anesteziologa in načeloma to mnenje tudi spoštuje. Ni pa nujno, da ga - lahko dvigne stopnjo nujnosti; v tem primeru on prevzame odgovornost za povišano tveganje za zaplete, rešuje pa jih še vedno anesteziolog (v enoti intenzivne terapije).

Zdaj pa še on topic:
Nekdo ki je bolj zagret za medicino že v srednji šoli in ima pri nekaterih predmetih več težav in zato ni prišel na medicino zaradi pomanjkanja točk bo kvečjemu še prej obupal med študijem. Razlog je preprost: medicina je tako zelo široka, da te enostavno ne more zanimati dovolj stvari. Vsi, ki jih poznam in so končali medicino, so rekli, da je bilo več kot polovica predmetov na faksu mučnih - in to bolj kot tisti najhujši iz srednje šole. Torej če ti v srednji šoli ne greta 2 predmeta od npr 6 je to na medicini ravno obratno. Ta vidik torej odpade. S sprejemnimi izpiti se seveda strinjam, vendar je spet težko ocenjevati/primerjati npr nekaj mesečno pripravo na sprejemni izpit kot pa zadnjih nekaj let srednje šole.
Sam sem imel več kot 100% točk (če je 100% max brez dodatov iz tekmovanj na državni ravi) in tako odprte vse možnosti. Zanimala me je kemija, fizika. Razmišljal sem o farmaciji, pa nisem hotel biti izobražena mercatorjeva prodajalka. Sem se zadnji hip odločil za medicino, ker je to tako široko področje, da bom že nekaj našel zase. In vse do konca faksa nisem bil odločen kaj želim. Na koncu sem se odločil glede na to, kje se najmanj ukvarjam s kroničnimi bolniki oziroma kjer mi bolnik ne more nagajati (nesodelovati pri zdravljenju), da bi kar najmanj izgubljal svoj trud v prazno - kar se pogosto dogaja pri družinskih zdravnikih in je velik razlog njihove izgorelosti in izgube zagnanosti.

Povečan vpis smo naredili z drugo fakulteto v MB, ampak prepozno. Načrtovanje zdravniškega kadra je časovno zelo zahtevno, če šteješ študij, absolventa, specializacijo in porodniške si krepko čez 15 let preden je zdravnik samostojen in javnemu sistemu dostopen.
Seveda veliko dela naredijo tudi specializanti. Zavedati se je potrebno, da so specializanti za zdravstveni sistem zastonj, ker gre njihova plača iz druge malhe in ne direktno iz ZZZS (razen nadurnega dela, ki ga pa je včasih veliko). Tako je tudi kroženje specializantov podrejeno "nacionalnim interesom" in ne samo izobraževanju. Npr veliko je kroženja po ustanovah v LJ, kar posledično pomeni, da ta ustanova dobi ogromno "zastonj" kadra, ki ga laho izkoristijo, periferne bolnice nimajo tega privilegija. Specializant za LJ regijo je tako veliko večino kroženja v domači ustanovi, specializant iz periferije, pa je "doma" le npr mekaj mesecev in še vedno veliko na voljo LJ centrom. In LJ ni za "elite", kot nekateri pišete, ampak si pač lahko izberejo dober kader, saj morajo vsi skozi njih in najboljše seveda želij zadržati. Sam sem med specializacijo velikokrat slišal, da me je "škoda za nek MB", naj pridem v LJ. Zdaj se situacija malo umirja, saj je zaradi cen nepremičnim mladim zdravnikom LJ zelo neprivlačna. Sam sem raje v MB in se na delo odpravim peš. Za kaj takega bi v LJ rabil 3-4x kar večjo plačo kot v MB.
Tako da rešitev je v dobrih pogojih za mlade družine, pa bodo mladi z veseljm prišli na periferijo. Pa to ne velja samo za medicino, ampak nasploh. Samo to mora biti nacionalni interes, ne pa centralizacija, kot jo poznamo zdaj.

Moje mnjenje glede družinskih zdravnikov:
V bistvu si tudi sami kopljejo jamo ko tako jamrajo na glas - zaradi tega je med študenti tako malo zanimanja med temi specializacijami in posledično so sami vedno bolj preobremenjeni. Zadevo je treba rešiti znotraj stroke in politike, ne pa v javnosti. Bolje plačati nadurno delo, organizirati nenujne preglede ob sobotah in jih primerno plačati.
Npr ko se je v jasnosti govorilo o krizi anestezije v MB se nato naslednji dve leti nihče ni prijavil za to specializacijo v MB, pa je bilo razpisanih mest celo več kot za UKC v LJ, v LJ pa je bilo 20 prijav na 7 mest. Ko me je takrat kateri mladi vpr kako je v MB sem rekel, da je to sanjsko delo, dežurstev koliko hočeš, plača posledično višja; v bistvu pa sem jih novačil, da mogoče čez nekaj let sam več ne bom rabil biti dežuren po 8x mesečno in da bom imel več kot 1 vikend na mesec prost. Danes je stanje s prijavami boljše, ker se o tem ne govori; se pa ni stanje proporcionalno tako izboljšalo, kot bi lahko sklepali na podlagi zanimanja.
Se pa strinjam, da so družinski zdravniki preobremenjeni in da se lahko sistem kadarkoli sesuje. Rešitev v tem primeru bodo novo zgrajeni urgentni centri, kar se že tako nakazuje, obisk jim raste... Nato bodo veljaki urgentno sprejeli ukrepe, ki bodo državo stali 10x več, podobno kot so nas anesteziologi iz Rijeke.

Pa kakšne nebuloze so to - eno je, če imaš opravka z resno bolnimi otroci s fuč srci, drugo pa je imeti opravka z zdravimi ljudmi in jim pridigati o kajenju. Itak vse ostale zaradi neznanja napotijo k pravim zdravnikom. Potem sploh ni čudno, da imaš nižjo smrtnost pri pacientih.

bbbbbb2015 je 28. jan 2019 ob 20:06 izjavil:

Ni da ni. In doktorji? Če se bodo še naprej zajebavali, jih bomo zamenjali z ultra AI inteligenco:
https://thestack.com/big-data/2018/06/1...

Ne bomo jih pustili crknit, bodo dobili študenten futer 1x na dan.

A misliš, da AI ne bo prevzel tudi programiranja?

louser je 29. jan 2019 ob 14:24 izjavil:

Ne, ker je treba AI učiti. V kolikor ga dosledno ne treniraš, začne goljufati.

Motiš se. Uči se sam iz napak in pravilnih odločitev. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo implementiran.

kogledom je 28. jan 2019 ob 20:06 izjavil:

111111111111 je 28. jan 2019 ob 16:53 izjavil:

Anasteziolog odloči ali operacija bo ali ne bo. Kirurg nima besede zraven.

To seveda ne drži. Odločitev je skupna - _vedno_ - ni pa to vidno pacientu.

Vse je odvisno od stopnje nujnosti posega. Če kirurg dvigne stopnjo nujnosti, lahko vedno operira, tudi mrtvega (eksplantacija).

Če elektivni poseg (npr vstavitev kolčne proteze zaradi obrabe) indicira kirurg in bolnik ni pripravljen na operacijo, npr obstaja kronična bolezen, ki ni v stabilni fazi ali se jo da optimizirati, bo anesteziolog seveda predlagal odložitev posega do stabilizacije bolezni. Potem pa lahko kirurg reče: ampak pri nadaljnjem čakanju lahko pride do še hujših posledic za zdravje in potem se skupaj oceni tveganje za vsako stvar posebej in se sprejme odločitev SKUPAJ, kot EKIPA. Če torej anesteziolog "odkloni" anestezijo je to torej zaradi tega, ker si kirurg pod to stopnjo nujnosti ni "upal" operirati, ker nima take indikacije oz ne more zagovarjati višjega tveganja za zaplete.

Če gre za poseg, na katerega je bolnik čakal npr mesece, pri tem pa si v tem času ni uspel urediti krvnega tlaka/sladkorne bolezni/druge kronične bolezni (krivda je tukaj najpogosteje na strani bolnika, ki ni upešteval navodil osebnega zdravnika ali pa se ni zdravil) se ga seveda prestavi na drug termin operacije. Zaradi zmanjševanja tveganja zapletov; nenazadnje tudi zaradi zmanjševanja stroškov zdravljenja (zapletov).
Drugače pa se lahko anestezira vsakogar, tudi tiste tik pred smrtjo, da se mogoče poskusi še kaj, da se prepreči gotova smrt. Da nekdo umre med anestezijo je v več kot 90% kriv kirurški zaplet in ne anesteziološki zaplet.

Problem je v bistvu v tem, da se kirurgom "ne da" ukvarjati z drugimi boleznimi razen s tisto, ki jo lahko pozdravi s skalpelom. Zato se za mnenje o "varnosti" operacije zaprosi anesteziologa in načeloma to mnenje tudi spoštuje. Ni pa nujno, da ga - lahko dvigne stopnjo nujnosti; v tem primeru on prevzame odgovornost za povišano tveganje za zaplete, rešuje pa jih še vedno anesteziolog (v enoti intenzivne terapije).

Zdaj pa še on topic:
Nekdo ki je bolj zagret za medicino že v srednji šoli in ima pri nekaterih predmetih več težav in zato ni prišel na medicino zaradi pomanjkanja točk bo kvečjemu še prej obupal med študijem. Razlog je preprost: medicina je tako zelo široka, da te enostavno ne more zanimati dovolj stvari. Vsi, ki jih poznam in so končali medicino, so rekli, da je bilo več kot polovica predmetov na faksu mučnih - in to bolj kot tisti najhujši iz srednje šole. Torej če ti v srednji šoli ne greta 2 predmeta od npr 6 je to na medicini ravno obratno. Ta vidik torej odpade. S sprejemnimi izpiti se seveda strinjam, vendar je spet težko ocenjevati/primerjati npr nekaj mesečno pripravo na sprejemni izpit kot pa zadnjih nekaj let srednje šole.
Sam sem imel več kot 100% točk (če je 100% max brez dodatov iz tekmovanj na državni ravi) in tako odprte vse možnosti. Zanimala me je kemija, fizika. Razmišljal sem o farmaciji, pa nisem hotel biti izobražena mercatorjeva prodajalka. Sem se zadnji hip odločil za medicino, ker je to tako široko področje, da bom že nekaj našel zase. In vse do konca faksa nisem bil odločen kaj želim. Na koncu sem se odločil glede na to, kje se najmanj ukvarjam s kroničnimi bolniki oziroma kjer mi bolnik ne more nagajati (nesodelovati pri zdravljenju), da bi kar najmanj izgubljal svoj trud v prazno - kar se pogosto dogaja pri družinskih zdravnikih in je velik razlog njihove izgorelosti in izgube zagnanosti.

Povečan vpis smo naredili z drugo fakulteto v MB, ampak prepozno. Načrtovanje zdravniškega kadra je časovno zelo zahtevno, če šteješ študij, absolventa, specializacijo in porodniške si krepko čez 15 let preden je zdravnik samostojen in javnemu sistemu dostopen.
Seveda veliko dela naredijo tudi specializanti. Zavedati se je potrebno, da so specializanti za zdravstveni sistem zastonj, ker gre njihova plača iz druge malhe in ne direktno iz ZZZS (razen nadurnega dela, ki ga pa je včasih veliko). Tako je tudi kroženje specializantov podrejeno "nacionalnim interesom" in ne samo izobraževanju. Npr veliko je kroženja po ustanovah v LJ, kar posledično pomeni, da ta ustanova dobi ogromno "zastonj" kadra, ki ga laho izkoristijo, periferne bolnice nimajo tega privilegija. Specializant za LJ regijo je tako veliko večino kroženja v domači ustanovi, specializant iz periferije, pa je "doma" le npr mekaj mesecev in še vedno veliko na voljo LJ centrom. In LJ ni za "elite", kot nekateri pišete, ampak si pač lahko izberejo dober kader, saj morajo vsi skozi njih in najboljše seveda želij zadržati. Sam sem med specializacijo velikokrat slišal, da me je "škoda za nek MB", naj pridem v LJ. Zdaj se situacija malo umirja, saj je zaradi cen nepremičnim mladim zdravnikom LJ zelo neprivlačna. Sam sem raje v MB in se na delo odpravim peš. Za kaj takega bi v LJ rabil 3-4x kar večjo plačo kot v MB.
Tako da rešitev je v dobrih pogojih za mlade družine, pa bodo mladi z veseljm prišli na periferijo. Pa to ne velja samo za medicino, ampak nasploh. Samo to mora biti nacionalni interes, ne pa centralizacija, kot jo poznamo zdaj.

Moje mnjenje glede družinskih zdravnikov:
V bistvu si tudi sami kopljejo jamo ko tako jamrajo na glas - zaradi tega je med študenti tako malo zanimanja med temi specializacijami in posledično so sami vedno bolj preobremenjeni. Zadevo je treba rešiti znotraj stroke in politike, ne pa v javnosti. Bolje plačati nadurno delo, organizirati nenujne preglede ob sobotah in jih primerno plačati.
Npr ko se je v jasnosti govorilo o krizi anestezije v MB se nato naslednji dve leti nihče ni prijavil za to specializacijo v MB, pa je bilo razpisanih mest celo več kot za UKC v LJ, v LJ pa je bilo 20 prijav na 7 mest. Ko me je takrat kateri mladi vpr kako je v MB sem rekel, da je to sanjsko delo, dežurstev koliko hočeš, plača posledično višja; v bistvu pa sem jih novačil, da mogoče čez nekaj let sam več ne bom rabil biti dežuren po 8x mesečno in da bom imel več kot 1 vikend na mesec prost. Danes je stanje s prijavami boljše, ker se o tem ne govori; se pa ni stanje proporcionalno tako izboljšalo, kot bi lahko sklepali na podlagi zanimanja.
Se pa strinjam, da so družinski zdravniki preobremenjeni in da se lahko sistem kadarkoli sesuje. Rešitev v tem primeru bodo novo zgrajeni urgentni centri, kar se že tako nakazuje, obisk jim raste... Nato bodo veljaki urgentno sprejeli ukrepe, ki bodo državo stali 10x več, podobno kot so nas anesteziologi iz Rijeke.

No, pred časom mi je en kirurg razlagal, da je pomanjkanje anesteziologov povsem umetno ustvarjeno. Pri nas se namreč zahteva da je anesteziolog določen hkrati le za eno operacijo, čeprav operacijo traja več ur dela pa ima anesteziolog recimo za pol ure. V Avstriji in Nemčiji temu menda ni tako. En anesteziolog je tam običajno prisoten pri večih operacijah, ki potekajo hkrati. Je res, da je bolj varno in "višji standard" če je anesteziolog določen le za eno operacijo ampak ali si res lahko privoščimo višji standard le te-ga kot v Avstiji, Nemčiji, Švici? Je to še tako?

ProGo je 29. jan 2019 ob 15:06 izjavil:

Boš na operaciji v splošni anesteziji, pa bo vmes prišlo do komplikacij, in boš čakal, da pride anesteziolog do tebe? Mogoče cenejša rešitev, pa tudi bolj nevarna. Odvisno koliko ceniš svoje življenje.

V Avstriji, Nemčiji, Švici torej zelo malo cenijo človeška življenja. Začuda pa imajo boljši zdravstveni sistem in na splošno boljše rezultate zdravljenj. Bi se pa morali vsi zavedati da zdravstvo pač stane in če zvišaš recimo standard pri anasteziologih ga moraš zmanjšati nekje drugje. Naivno razmišljanje da človeško življenje nima cene je pač daleč od realnosti.

Gagarin je 29. jan 2019 ob 16:01 izjavil:

Še enkrat: ali pri nas za anesteziologe to kar sem napisal še vedno velja?

Nimam pojma. Verjetno je še tako.

In anesteziologi samo od sebe tega ne bodo šli spreminjat. Saj niso nori.
Bo to zakonodajalec moral uredit. Hkrati pa tudi določit, kako je z odgovornostjo. ko bo prišlo do dveh hkratnih komplikacij.

In za Nemce rahlo dovomim, da imajo enega anesteziologa kar tako na suho na več operacijah hkrati. Verjetno imajo še kakega v pripravljenosti.
Ampak do nas itak samo pol informacije pride.

Pri nas pa ni nikogar "v pripravljenosti", se vse na limitu dela.


Recimo žena je danes zvedela, da jutri še dve drugi ambulanti pokriva.
In ima svojih pacientov naročenih 20, pa še vsaj enkrat toliko nenaročenih pride. + še tisti dve ambulanti.

In ko ponori, kaj se grejo, šefica reče "naj si organizira delo bolje".

Enako je v trombološki ambulanti.
Zdravnica, ki jo je delala, je rekla, da se ne gre več. In zdaj iščejo bnovo žrtev.
In, glej ga no glej, nihče se ne javi.
Pa je ta ambulanta tak "cukrček":
120 pacientov v 4 urah.
Po normativu je 40 v 4 urah. Ampak ko je*e normative pri nas.
In kaj pravi šefica: "bolje si organizirajte delo"

Gagarin je 29. jan 2019 ob 15:03 izjavil:

No, pred časom mi je en kirurg razlagal, da je pomanjkanje anesteziologov povsem umetno ustvarjeno. Pri nas se namreč zahteva da je anesteziolog določen hkrati le za eno operacijo, čeprav operacijo traja več ur dela pa ima anesteziolog recimo za pol ure. V Avstriji in Nemčiji temu menda ni tako. En anesteziolog je tam običajno prisoten pri večih operacijah, ki potekajo hkrati. Je res, da je bolj varno in "višji standard" če je anesteziolog določen le za eno operacijo ampak ali si res lahko privoščimo višji standard le te-ga kot v Avstiji, Nemčiji, Švici? Je to še tako?

Anesteziolog ima dela za pol ure pri večurni operaciji? Ja, mogoče tako izgleda, samo verjemi, da hočeš, da bo pri tvoji operaciji isto. Ker če ima anesteziolog "dosti dela" pomeni, da mora veliko stvari korigirati ali ker je kirurg izpustil več krvi kot je bilo predvideno ali ker se je stanje bolnika kako drugače nepričakovano poslabšalo. Prva naloga anesteziologa je, da predvideva in pravočasno ukrepa, da mu ni potrebno popravljati zapletov. Če torej nima "nič dela" ima vse pod kontrolo, tako kirurga kot pacienta!
Ko gre kaj res narobe, se rabi več rok in pridejo na pomoč še iz sosednje op. Mi bi pa nižali standarde? Verjemi, da ni tako, kot so ti rekli kirurgi, sploh pa ne v Švici, Avstriji ali Nemčiji. So kar lepo 1:1 anestezija:op. Drugo je, če je v op še specializant, potem lahko specialist načeloma nadzira dva specializanta, torej dve operacijski hkrati.
Pri anesteziji se uporablja zdravila s kar se da kratkim delovanjem, da se da lahko kar najhitreje vpliva na morebitne zaplete in potrebe med op. Zato je potrebno ves čas nadzirati in prilagajati terapijo. Seveda je vse to zelo utečeno in prav je tako, da izgleda kot da ni nič dela. Kakšen kaos pa bi bil potem, ko pride do zapleta? Takrat je namreč res potrebno naenkrat narediti več 10 opravil, važen je tudi vrstni red in hitrost dajanja zdravil... Le čevlje sodi naj Kopitar!
To je tako, kot bi ocenjeval delo nadzornika v nuklearki. Ko nima kaj za delat, je lahko tudi doma, ali ne? Ko pa ima kaj za delat, pa se pol evrope trese... Ali pa ko se kdo vprašuje zakaj na urgenci ena ekipa leži in čaka na nujni klic? Zato, da lahko pride takoj, ko je to potrebno!

V tujini je na primer praksa, da zelo izkušen kirurg ne rabi pripravljati operativnega polja, narediti prvega reza, ampak pride, ko je vse pripravljeno zanj. In ko konča, ga že čakajo v drugi operacijski. To je torej učinkovita uporaba kirurgovega časa, pa je tudi to pri nas znanstvena fantastika, če se že gremo optimizacijo. Verjemi pa, da je vedno med op prisoten/dodeljen vsaj en kirurg in vsaj en specializant, povsod v razvitem svetu. Pač čenče za med ljudstvo, resnica je pa druga.

ProGo je 29. jan 2019 ob 18:02 izjavil:

Zdravnike treba dat ven iz sistema javnih uslužbencev in vsaj delno privatizirat zdravstvo. Najboljši zdravstveni sistem na svetu je popolnoma privatiziran.

najnaprednejši. Za večino prebivalstva je žal najslabši.

Jure14 je 29. jan 2019 ob 17:00 izjavil:

Gagarin je 29. jan 2019 ob 16:01 izjavil:

Še enkrat: ali pri nas za anesteziologe to kar sem napisal še vedno velja?

Nimam pojma. Verjetno je še tako.

In anesteziologi samo od sebe tega ne bodo šli spreminjat. Saj niso nori.
Bo to zakonodajalec moral uredit. Hkrati pa tudi določit, kako je z odgovornostjo. ko bo prišlo do dveh hkratnih komplikacij.

In za Nemce rahlo dovomim, da imajo enega anesteziologa kar tako na suho na več operacijah hkrati. Verjetno imajo še kakega v pripravljenosti.
Ampak do nas itak samo pol informacije pride.

Pri nas pa ni nikogar "v pripravljenosti", se vse na limitu dela.


Recimo žena je danes zvedela, da jutri še dve drugi ambulanti pokriva.
In ima svojih pacientov naročenih 20, pa še vsaj enkrat toliko nenaročenih pride. + še tisti dve ambulanti.

In ko ponori, kaj se grejo, šefica reče "naj si organizira delo bolje".

Enako je v trombološki ambulanti.
Zdravnica, ki jo je delala, je rekla, da se ne gre več. In zdaj iščejo bnovo žrtev.
In, glej ga no glej, nihče se ne javi.
Pa je ta ambulanta tak "cukrček":
120 pacientov v 4 urah.
Po normativu je 40 v 4 urah. Ampak ko je*e normative pri nas.
In kaj pravi šefica: "bolje si organizirajte delo"

Zelo znano. Svojo ambulanto, pokrivat urgenco in potem še trombe.

elan_mask je 29. jan 2019 ob 21:38 izjavil:

Slovensko zdravstvo potrebuje boljše vodstvo!

Predvsem potrebuje stabilno vodstvo z močno podporo v ozadju (poenotena politika, če kaj takšnega pri nas sploh obstaja). Tako pa vsak gleda samo, da ne pride do afere.
Večji poseg v zdravstvo nujno potegne za sabo neodobravanje in s tem iskanje afer, tudi če so posegi dolgoročno zelo dobri, če ne že odlični.
Npr prvi, ki bo nekontrolirano zarezal v pijavke, bo odletel s položaja v nekaj tednih. Potem pa se idi resno načrtovanje in vodstvo, če se lahko.

ferdov je 29. jan 2019 ob 18:14 izjavil:

ProGo je 29. jan 2019 ob 18:02 izjavil:

Zdravnike treba dat ven iz sistema javnih uslužbencev in vsaj delno privatizirat zdravstvo. Najboljši zdravstveni sistem na svetu je popolnoma privatiziran.

The top 10 are:
1 – Iceland - The healthcare system is largely paid for by taxes (85%) and to some extent by service fees (15%)
2 – Norway - In Norway, all hospitals are funded by the public as part of the national budget.
3 – Netherlands
4 – Luxembourg
5 – Australia
6 – Finland
7 – Switzerland
8 – Sweden
9 – Italy
10 – Andorra
https://www.thelancet.com/journals/lanc...

Govoril sem o Nizozemski, kjer je večina bolnišnic v zasebni lasti.
Healthcare in the Netherlands @ Wikipedia
"In 2015 the Netherlands maintained its number one position at the top of the annual Euro health consumer index, which compares healthcare systems in Europe, scoring 916 of a maximum 1,000 points. The Netherlands is the only country that has been in the top three ranking in every Euro health consumer index published since 2005. On 48 indicators such as patient rights and information, accessibility, prevention and outcomes, the Netherlands secured its top position among 37 European countries for the fifth year in a row.[15]"

Islandija si skopiral samo del citata, tukaj je poln: "The healthcare system is largely paid for by taxes (85%) and to some extent by service fees (15%)..."
Norveška ima pa nafte in plina dovolj, je dokaj jasno, zakaj imajo dobro zdravstvo.

ferdov je 30. jan 2019 ob 13:13 izjavil:

Skratka prva po oceni 85% pokriva z državnimi sredstvi, druga celoto, šele tretje sisitem se sklada s tvojo teorij, da je vse privat.
Glede na to, da sedaj veš katerih je prvih 10, koliko od njih ima 100% privatno zdravstvo, ki se pokriva z direktnimi osebnimi zavarovanji ali plačili posameznika?

"Najboljši zdravstveni sistem na svetu je popolnoma privatiziran. " od kje si ti potegnil ven "tvojo teorij, da je vse privat"?

Glede tvojega vprašanja - naredi raziskavo in boš izvedel. Moja trditev je bila (vsaj v večji meri) potrjena.