Za razliko od Facebooka je večina komunikacije po WhatsAppu omejena na zaprte, nejavne skupine. Zaradi šifriranja tem sporočilom ni moč slediti ali jih nadzorovati. Na lanskih brazilskih predsedniških volitvah se je večino informiranja na družbenih omrežjih dogajalo prek WhatsAppa, s čimer ne bi bilo nič narobe, če ne bi šlo v glavnem za laži. Raziskave so pokazale, da je bilo med 50 najbolj razširjenimi vestmi več kot polovica lažnih. V Braziliji dostop do interneta ni tako zelo samoumeven kot v Evropi, je pa uporaba pametnih telefonov in WhatsAppa izjemno razširjena in številni informacije v glavnem dobivajo prek WhatsAppa. Obstajajo velike skupine, kamor se lahko naročimo in redno prejemamo ta obvestila. Problem je, da praktično ni mogoče nadzorovati pretoka zmanipuliranih in neresničnih vesti.
WhatsApp ima več kot poldrugo milijardo uporabnikov po vsem svetu. Zaradi šifriranja je odličen za varno komunikacijo, kar pa je mogoče tudi zlorabiti. To je že povzročilo incidente, denimo neupravičeno divjanje množic v Indiji, zaradi česar so ljudje tudi že umirali.
