Rolling Stone - Čeprav se vračajo gramofonske plošče, se način, kako konzumiramo glasbo zadnja leta bliskovito spreminja. Kupovanje odhaja iz mode skoraj enako hitro, kot raste popularnost pretočnih storitev, oboje pa sta simptoma istega neizogibnega trenda, ugotavlja na podlagi razmer v ZDA revija Rolling Stone. Od vse glasbe, ki so jo v ZDA poslušali lansko leto, jo je bilo 77 % pretočene prek storitev, 17,3 odstotka pa so jo poslušalci prejeli prek prodaje celotnih albumov, 5,7 % pa prek prodaje posameznih pesmi. Leta 2017 so te številke znašale 66, 24,6 in 9,3 %.
Lani je tako prodaja albumov glede na leto poprej upadla za 18,2 %, prodajal singlov pa kar za 28,8 %, medtem, ko je uporaba pretočnih storitev, tako avdio kot video, narasla za 35,4 %. Poslušalci v ZDA so si tako lani pretočili 534,6 milijard pesmi, kar je dobrih 40 % več, kot leto dni prej.
Tako stanje pa seveda vpliva na podatek o prodanih naslovih, ki je bil od nekdaj temelj za podeljevanje najrazličnejših trofej, denimo zlatih, platinastih in diamantnih albumov. Tako leta 2018 niti ena skladba ni bila prodana v milijonu izvodov, medtem ko je ta mejnik leta 2017 doseglo 14 pesmi. Leta 2016 denimo še 36 in še eno leto prej pa 60 pesmi.
To je samo pokazatelj stanja duha: zaradi vsega preveč, so ljudje že vsega naveličani. Večini je že itak vseeno, kaj poslušajo. Samo da nekaj cvili. Včasih smo se vsaj kregali, kdo je metalec, kdo roker, kdo diskač, kdo kravojedec... Po ameriških/angleških standardih je danes itak vse, kar je starejše od enega leta, old rock. Ha, ha.
Ta trend, kakorkoli dober ze je, masovno unicuje kulturo in poneumlja ljudi. Imamo celo kopico clankov, ki analizirajo trend razvoja glasbe, ki je iz leta v leto vedno bolj poenostavljena in genericna, kar je kontrastno gledano cisto nasprotje tega kar naj bi razvita kultura predstavljala.
Tako stanje pa seveda vpliva na podatek o prodanih naslovih, ki je bil od nekdaj temelj za podeljevanje najrazličnejših trofej, denimo zlatih, platinastih in diamantnih albumov. Tako leta 2018 niti ena skladba ni bila prodana v milijonu izvodov, medtem ko je ta mejnik leta 2017 doseglo 14 pesmi. Leta 2016 denimo še 36 in še eno leto prej pa 60 pesmi.
Jah, krivda je tule:
Digital media certification
In most countries certifications no longer apply solely to physical media but now also include sales awards recognizing digital downloads (in the U.S. and U.K. since 2004). In June 2006, the RIAA also certified the ringtone downloads of songs. Streaming from on-demand services such as Apple Music, Spotify, Tidal and Napster has been included into existing digital certification in the U.S since 2013 and the U.K. and Germany since 2014. In the U.S. and Germany video streaming services like YouTube, VEVO, and Yahoo! Music also began to be counted towards the certification, in both cases using the formula of 100 streams being equivalent to one download.
Ne vem, koliko je to uravnoteženo, če je poslušanje ene pesmi 100x (tudi preko plačljivih streaming rešitev) ekvivalent enega nakupa. Jaz imam doma fizično albume, ki sem jih verjetno od nakupa poslušal le nekajkrat...
Glasbena industrija seveda pobira bajne denarce:
Global Recorded Music Revenues Expected to Hit $18.9 Billion in 2018. The $18.9 billion figure represents an 8.2% increase over last year.
... to, da se dobre muske ne dela več, poslušamo že od nekdaj.
Res je, to se govori že od nekdaj. Dobre nove muske je na spletu veliko, le poiskati jo je treba. Eden od virov je Jamendo Music, glasbo ustvarjajo neodvisni glasbeniki in nekatere skladbe od meni neznanih glasbenikov, so mi zelo všeč.
Jamendo Music: "Discover, listen to & download 500,000+ tracks FOR FREE & without any ads. Featuring independent artists only. Join a community of true music lovers and explore a new musical universe beyond the familiar mainstream selection!" https://play.google.com/store/apps/deta...
Mi je pa zanimiv podatek, da gaming prinaša več denarja kot glasbena industrija + filmska skupaj!
Glasbena industrija: 18.9 milijard dolarjev Filmska industrija (prihodki v kinih): 44 milijard dolarjev Gaming industrija: 134.9 milijarde dolarjev (33.4 milijarde prihodka od tega so igre za PC, 38.3 milijarde igre za konzole, in ogromnih 63.2 milijarde dolarjev prihodka so igre na mobilnih platformah)
Seveda obstaja nova dobra muzika. Samo je malo tezje selekcionirat danes, ker je ogromno skarta, saj vsak z laptopom ze lahko marsikaj nardi, medtem ko si vcasih mogu bit prekleto iznajdljiv in imet masinerijo za ohoho denarja, da si lahko ustvaru kaj kvalitetnega. Danes imamo vsega polne riti, vse je dostopno z enim klikom in zato navdusenje ni enako kot vcasih, ko si sel fizicno v trgovino in si castu 3-4h poslusanja vseh moznih CDjev ali vinilk in imel usta do uses, ko si nosu iz trgovine skatlo polno CDjev in vinilk.
Mi je pa zanimiv podatek, da gaming prinaša več denarja kot glasbena industrija + filmska skupaj!
Glasbena industrija: 18.9 milijard dolarjev Filmska industrija (prihodki v kinih): 44 milijard dolarjev Gaming industrija: 134.9 milijarde dolarjev (33.4 milijarde prihodka od tega so igre za PC, 38.3 milijarde igre za konzole, in ogromnih 63.2 milijarde dolarjev prihodka so igre na mobilnih platformah)
Spletne igre so le popularen (po)beg iz reale. Reala, še bolj pa tišina, je za mlade nekaj najhujšega, kar se jim v življenju lahko primeri.
Meditacija? Oslarija. Uvid vase? Bedarija brez primere. Odvisnost od spleta, tudi od iger, dnevno povprečno 4-urna priklopljenost? Izmišljotina.
Seveda obstaja nova dobra muzika. Samo je malo tezje selekcionirat danes, ker je ogromno skarta, saj vsak z laptopom ze lahko marsikaj nardi, medtem ko si vcasih mogu bit prekleto iznajdljiv in imet masinerijo za ohoho denarja, da si lahko ustvaru kaj kvalitetnega. Danes imamo vsega polne riti, vse je dostopno z enim klikom in zato navdusenje ni enako kot vcasih, ko si sel fizicno v trgovino in si castu 3-4h poslusanja vseh moznih CDjev ali vinilk in imel usta do uses, ko si nosu iz trgovine skatlo polno CDjev in vinilk.
Dejansko je tako, kot si napisal. Danes lahko skoraj vsak ali pa kar vsak doma posname muzko. Včasih si moral v snemalni studijo in imeti za sabo producenta in založbo in vsak ni moral zraven.
Posledično je glasba slabša, tudi pop glasba, če želimo. Vse je dostopno brezplačno za dobro reklamiranja. Zame je youtube tisti na katerem poslušam glasbo.
Kako pa izmerijo, koliko poslušamo "nepretočno" vsebino? Torej CD-je, mp3-je, flace, radio, še posebej avtoradio? Verjetno sploh ne merijo, le anketo naredijo
Kako pa izmerijo, koliko poslušamo "nepretočno" vsebino? Torej CD-je, mp3-je, flace, radio, še posebej avtoradio? Verjetno sploh ne merijo, le anketo naredijo
Streaming servisi so nekaj najboljšega kar se je zgodilo na področju glasbene industrije v zadnjih letih. Za 5-10€ na mesec imaš legalno na voljo (skoraj) vso glasbo ki obstaja, kjerkoli na svetu si. Ko bi vsaj kaj takega obstajalo tudi za filme/serije (Netflix na žalost ni to, je preveč omejen.)
Včasih smo se pa jebali s kupovanjem in/ali piratiziranjem kaset in CD-jev. Še zdaj imam doma celo kolekcijo CDjev ki se jih zadnjih nekaj let nisem niti dotaknil.
Ampak stari prdci pač vedno pizdijo nad vsako novotarijo :)
Mi je pa zanimiv podatek, da gaming prinaša več denarja kot glasbena industrija + filmska skupaj!
Glasbena industrija: 18.9 milijard dolarjev Filmska industrija (prihodki v kinih): 44 milijard dolarjev Gaming industrija: 134.9 milijarde dolarjev (33.4 milijarde prihodka od tega so igre za PC, 38.3 milijarde igre za konzole, in ogromnih 63.2 milijarde dolarjev prihodka so igre na mobilnih platformah)
Zanimivi podatki, ki lepo potrjujejo, da gre vse k vragu.
Žalostno je, da se je s tem še bolj razširila nizko kvalitetna glasba. Včasih si imel spodoben CD "stolp" ali pa gramofon npr. Potem smo pa 700mb CD skrčili na cca 50 mb, kar je bil cel album (hvala Napster), nekaj let kasneje so začeli to plačevat (hvala iPod) in najbolj žalostno, da se velika večina glasbe posluša prek telefona, ki je pa bolj sranje glede audio outputa in s slušalkami, ki so temu primerne (pa ni važna cena 20 ali pa 150€).
In da dobiš boljšo kvaliteto (30 let staro) moraš plačevat ekstra.
Mi je pa zanimiv podatek, da gaming prinaša več denarja kot glasbena industrija + filmska skupaj!
Glasbena industrija: 18.9 milijard dolarjev Filmska industrija (prihodki v kinih): 44 milijard dolarjev Gaming industrija: 134.9 milijarde dolarjev (33.4 milijarde prihodka od tega so igre za PC, 38.3 milijarde igre za konzole, in ogromnih 63.2 milijarde dolarjev prihodka so igre na mobilnih platformah)
Zanimivi podatki, ki lepo potrjujejo, da gre vse k vragu.
Te cifre so zanimive predvsem zato ker so samo pri igrah tocne. Kina niso celoten izkopicek filmske industrije, poleg tega pa so ponavadi podatki tocni samo za ZDA, za preostali svet so bolj kot ne ocene, pri glasbi pa se zopet ne ve kaj tocno naj bi to zajemalo. Glasbeniki vecinoma zivijo od koncertov, tle pa "industrija" bolj malo zasluzi.
Žalostno je, da se je s tem še bolj razširila nizko kvalitetna glasba. Včasih si imel spodoben CD "stolp" ali pa gramofon npr. Potem smo pa 700mb CD skrčili na cca 50 mb, kar je bil cel album (hvala Napster), nekaj let kasneje so začeli to plačevat (hvala iPod) in najbolj žalostno, da se velika večina glasbe posluša prek telefona, ki je pa bolj sranje glede audio outputa in s slušalkami, ki so temu primerne (pa ni važna cena 20 ali pa 150€).
In da dobiš boljšo kvaliteto (30 let staro) moraš plačevat ekstra.
Bo treba nazaj na CDje
To, kar danes poslušamo na streaming servisih je svetlobna leta pred tem, kar so poslušali v "zlati dobi roka" na kasetah in ploščah. Če želiš lahko na večini servisov dobiš 320kbit/s stream, ampak večina ljudi tudi 128kbit/s mp3 ne loči od CDja.
Žalostno je, da se je s tem še bolj razširila nizko kvalitetna glasba. Včasih si imel spodoben CD "stolp" ali pa gramofon npr. Potem smo pa 700mb CD skrčili na cca 50 mb, kar je bil cel album (hvala Napster), nekaj let kasneje so začeli to plačevat (hvala iPod) in najbolj žalostno, da se velika večina glasbe posluša prek telefona, ki je pa bolj sranje glede audio outputa in s slušalkami, ki so temu primerne (pa ni važna cena 20 ali pa 150€).
In da dobiš boljšo kvaliteto (30 let staro) moraš plačevat ekstra.
Dejansko je tako, kot si napisal. Danes lahko skoraj vsak ali pa kar vsak doma posname muzko. Včasih si moral v snemalni studijo in imeti za sabo producenta in založbo in vsak ni moral zraven.
Posledično je glasba slabša, tudi pop glasba, če želimo.
Če je tvoj argument, da denar prinese bolj kvalitetno glasbo, je izredno šibek. Največji krš prihaja iz najbogatejših studiev. "Glasba" prilagojena za množice.
Žalostno je, da se je s tem še bolj razširila nizko kvalitetna glasba. Včasih si imel spodoben CD "stolp" ali pa gramofon npr. Potem smo pa 700mb CD skrčili na cca 50 mb, kar je bil cel album (hvala Napster), nekaj let kasneje so začeli to plačevat (hvala iPod) in najbolj žalostno, da se velika večina glasbe posluša prek telefona, ki je pa bolj sranje glede audio outputa in s slušalkami, ki so temu primerne (pa ni važna cena 20 ali pa 150€).
In da dobiš boljšo kvaliteto (30 let staro) moraš plačevat ekstra.
Bo treba nazaj na CDje
To je res, po drugi strani pa skorajda ne poznam mladega človeka, ki bi dal kaj dosti na kvaliteto zvoka. Na Hi-Fi Multimedia showu (M hotel) in Hi-Fi Ljubljana (Hotel Lev) je po mojem povprečna starost okrog 50...
Ne vem, za ceno flagship telefona si lahko sestaviš že lep sistem, ne predstavljajo samo eksotičnih izdelkov za 10.000 €+... Samo denar ne more biti razlog.
Sem bil na teh sejmih (pri 25ih letih). Moj povzetek je bil, da sta dve skrajnosti. Ali hočeš res dober zvok in si za to pripravljen odšteti par k eur (tudi 10+k). Za rang pod 1k kaj dosti ne dobiš oz. kot tolažilno nagrado lahko kupiš malo boljše slušalke :)
Logično, da ni zanimanja. Bistvo glasbe ni v tem koliko človeku neslišnih frekvenc ti predvaja sistem.
Malo pozabljate, da je audiofilstvo relativno nova pogruntavščina. Večino zgodovine so ljudje poslušali glasbo na bistveno manj optimalen način kot je smartphone s slušalkami za 20eur.
Sem bil na teh sejmih (pri 25ih letih). Moj povzetek je bil, da sta dve skrajnosti. Ali hočeš res dober zvok in si za to pripravljen odšteti par k eur (tudi 10+k). Za rang pod 1k kaj dosti ne dobiš oz. kot tolažilno nagrado lahko kupiš malo boljše slušalke :)
Ta audiofilizem za 20k€+ je pa tudi bolj kot ne bullshit za preseratorje. Moj Dynaudio sistem za par-K € nudi vec odlicno izkusnjo, pa ze to je za 80% folka overkill.
Logično, da ni zanimanja. Bistvo glasbe ni v tem koliko človeku neslišnih frekvenc ti predvaja sistem.
Malo pozabljate, da je audiofilstvo relativno nova pogruntavščina. Večino zgodovine so ljudje poslušali glasbo na bistveno manj optimalen način kot je smartphone s slušalkami za 20eur.
Zelo malo izdelovalcev kot svojo prednost navajajo predvajanje človeku neslišne frekvence. So pa (in se jim večina posmehuje). A ima branža še večje probleme, gre pravzaprav za lep pokazatelj, kam vodi tehnološki napredek v službi šarlatanstva. Pa ne mislim naštevati, kakšne idiotizme so proizvedli v zadnjih desetletjih.
A "avdiofilstvo" definitivno ni nova pogruntavščina, razen če gledaš geološko. Odkar obstaja domače predvajanje zvoka, obstajajo entuziasti, ki se trudijo to izvesti čim bolje, in podjetja, ki jim za to prodajajo aparature. Težava je v tem, da je tehnološki napredek nadomestilo gurujevstvo prodajalcev, ki v večini primerov mešajo drek in prodajajo meglo, kritične recenzije v tisku (in na spletu) pa so popolnoma nadomestile plačane objave.
Streaming servisi so nekaj najboljšega kar se je zgodilo na področju glasbene industrije v zadnjih letih. Za 5-10EUR na mesec imaš legalno na voljo (skoraj) vso glasbo ki obstaja, kjerkoli na svetu si. Ko bi vsaj kaj takega obstajalo tudi za filme/serije (Netflix na žalost ni to, je preveč omejen.)
Včasih smo se pa jebali s kupovanjem in/ali piratiziranjem kaset in CD-jev. Še zdaj imam doma celo kolekcijo CDjev ki se jih zadnjih nekaj let nisem niti dotaknil.
Ampak stari prdci pač vedno pizdijo nad vsako novotarijo :)
Enako kot, ce bi trdil, da je sazas nekaj najboljsega kar se je zgodilo v zadnjih letih. Ker podpira "dobro" glasbo, ne-dobra pa stagnira. Cez 10 let se spomni, koliko si placeval za glasbo in koliko bos placeval takrat, ce bos sploh se lahko poslusal kaj kar pride izpod cloveskih rok ;) Se pa ne gre za stare prdce ampak za kratkoglednost mladih prdcev, ki ne razumejo kam to pelje ;)
Ampak ne oziraj se name, moj vir glasbe ostaja ze 20 let enak in funkcionira odlicno, bolje od vsega pretocnega bullshita.
In regione caecorum rex est luscus.
Ker me je nekaj slotechovcev sprasevalo:
https://github.com/cullum/dank-selfhosted
Logično, da ni zanimanja. Bistvo glasbe ni v tem koliko človeku neslišnih frekvenc ti predvaja sistem.
Malo pozabljate, da je audiofilstvo relativno nova pogruntavščina. Večino zgodovine so ljudje poslušali glasbo na bistveno manj optimalen način kot je smartphone s slušalkami za 20eur.
Narobe. Praktično komplet zgodovino se je glasbo poslušalo na optimalen način - v živo. Šele moderne novotarije v zameno za nižjo kakovost nudijo reprodukcijo.
Audiofilstvo je hobi. Tako kot nekdo sanja o Tesli/jahti/kitar aufiofil sanja o fršterkerjih. In potem išče svoj holy grail v optimalni kombinaciji komponent, ki mu čim bolj verno reproducirajo glasbo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Logično, da ni zanimanja. Bistvo glasbe ni v tem koliko človeku neslišnih frekvenc ti predvaja sistem.
Malo pozabljate, da je audiofilstvo relativno nova pogruntavščina. Večino zgodovine so ljudje poslušali glasbo na bistveno manj optimalen način kot je smartphone s slušalkami za 20eur.
Narobe. Praktično komplet zgodovino se je glasbo poslušalo na optimalen način - v živo. Šele moderne novotarije v zameno za nižjo kakovost nudijo reprodukcijo.
Audiofilstvo je hobi. Tako kot nekdo sanja o Tesli/jahti/kitar aufiofil sanja o fršterkerjih. In potem išče svoj holy grail v optimalni kombinaciji komponent, ki mu čim bolj verno reproducirajo glasbo.
Tako je. Vse reprodukcije so samo slabi priblizki, samo mlajse generacije so natrenirali, da je cheap plastika boljsa od vsega ostalega.
In regione caecorum rex est luscus.
Ker me je nekaj slotechovcev sprasevalo:
https://github.com/cullum/dank-selfhosted
Glasba se v dokaj dobri kvaliteti reproducira doma že od 2. svetovne vojne naprej. In tudi pri "optimalnem načinu", v živo, gre običajno v precejšnji meri za reprodukcijo, razen ko poslušaš izključno neamplificirano glasbo.
Narobe. Praktično komplet zgodovino se je glasbo poslušalo na optimalen način - v živo. Šele moderne novotarije v zameno za nižjo kakovost nudijo reprodukcijo.
Zakaj bi bila živa glasba optimalna? Izbira je slaba, zvok je poln motenj, glasbeniki v živo fušajo, inštrumenti se razglasijo, težko v živo delajo stvari, ki jih lahko naredijo v dobro opremljenem studiu, drago je...
Ne rečem, da koncerti v živo nimajo svojih prednosti, ampak glasba sama po sebi običajno ne spada med njih.
Audiofilstvo je hobi. Tako kot nekdo sanja o Tesli/jahti/kitar aufiofil sanja o fršterkerjih. In potem išče svoj holy grail v optimalni kombinaciji komponent, ki mu čim bolj verno reproducirajo glasbo.
Problem je, ko začnejo "audiofili" težiti, da na telefonu in cheap slušalkah ni možno slišati bistva glasbe, da je sploh škoda poslušati in podobne neumnosti.
Imaš na youtubu dovolj slepih testov, ki pokažejo, koliko razlike dejansko prinesejo high end hifi sistemi (tldr; malo do nič).
Tako je. Vse reprodukcije so samo slabi priblizki, samo mlajse generacije so natrenirali, da je cheap plastika boljsa od vsega ostalega.
Mlajše generacije imajo danes ta luksuz, da je praktično vse kar primerjo v roke na zavidljivo visoki ravni. Danes za 400€ dobiš električno kitaro, ki zveni enako dobro kot tista za 4000€. Na laptopu lahko narediš stvari, ki so pred časom zahtevale polno opremljen studio. Mikrofoni, zvočniki in ostala oprema je danes dostopna vsakemu mulcu, ki si čez poletje najde službo v mcdonaldsu. Povrhu vsega pa lahko to, kar ustvari deli z milijoni ljudi po svetu praktično zastonj, če je dober pa lahko tako celo dobro zasluži.
Samo snobi lahko trdijo, da je takšna demokratizacija glasbe slaba.
Ja, res je super zvok, ko se izprsiš za dober sedež v Cankarjevem domu za koncert klasike, potem pa ugotoviš, da je par sedežev stran ena stara mama očitno kot željo na smrtni postelji dobila karto, in je prišla tja kašljat za dve uri non stop. To je še huje kot grickanje kokic in nachotov ter šumenje z vrečkami v kinih, in človeka res odvrne od žive glasbe...
V reviji Monitor so pisali o tem: "Kako torej do Spotify? Poudarimo, da nas v tem članku zanima le plačljiva storitev Spotify Premium, ki bo s povezavo ali brez nje in brez reklam delovala na vseh napravah, torej na računalnikih, pametnih telefonih in tablicah. Ni težko, zahteva pa nekaj potrpljenja in klikanja. Potrebujete štiri stvari: plačilno sredstvo, veljaven hišni naslov in dostop do spleta, vse troje veljavno v eni izmed podprtih držav, in še način, da v mobilnik namestite aplikacijo Spotify. ... Če ste sledili postopku, ste ponosni naročnik storitve Spotify Premium in lahko glasbo poslušate tudi v tujini, torej v Sloveniji." https://www.monitor.si/clanek/najbolj-b...
