zakaj se reče trojanski konj ne pa trojski konj?

Ribič je 27. sep 2018 ob 08:22 izjavil:

No, ker obstaja podobna tema, sem se spomnil še na tole zadevo.
Vedno sem se spraševal zakaj se reče trojanski konj.
Mar nebi bilo bolj pravilno trojski konj, saj je mesto Troja in ne Trojane.

Troja => trojski konj
Trojane => trojanski konj

Če je trojanski konj pravilno za Trojo, kako se potem reče za konja iz Trojan?

lp

Ime je uvoženo, npr. v Angleščini: Trojan horse postane Trojanski konj ali ekvivalentno iz Nemščine (Trojanisches Pferd). Ko delajo pridevnik dajo zraven tisti "an", ki smo ga uvozili, čeprav zanj v Slovenščini ni nobenega razloga.

Če bi šli po pomenu bi bil najbrž res Trojski konj.

Nisem lingvist, samo ugibam

SSKJ
Troja -> Trojanski

Mogoče pa je to dokaz, da je bila Troja na Trojanah?

BigBoss je 27. sep 2018 ob 09:01 izjavil:

Pogojne reflekse je raziskoval nekdo, ki se je pisal Pavlov, pa ne rečemo Pavlovov refleks, ampak Pavlov refleks.

Pavlov že kot sama beseda zgleda kot pridevnik, zato ga verjetno ni treba spreminjati.
Zakaj se piše Pavlov? Ker je bilo očetu ime Pavel, on pa je bil njegov sin? Kakšen, kateri, čigav... njegov... torej pridevnik.

Ribič je 27. sep 2018 ob 08:22 izjavil:

No, ker obstaja podobna tema, sem se spomnil še na tole zadevo.
Vedno sem se spraševal zakaj se reče trojanski konj.
Mar nebi bilo bolj pravilno trojski konj, saj je mesto Troja in ne Trojane.

Troja => trojski konj
Trojane => trojanski konj

Če je trojanski konj pravilno za Trojo, kako se potem reče za konja iz Trojan?

lp

Včasih se enaka beseda uporablja za več različnih pomenov.

Primer: Prebivalec Cerkna in prebivalec Cerkelj (ob Savi ali na Gorenjskem). Oba sta Cerkljana oz vsi trije so Cerkljani. Vsaj prebivalec Cerknice je Cerkničan.

Ribič je 27. sep 2018 ob 10:26 izjavil:

Ja, zanimiva je tale Slovenščina.

Ja, res.

Človek, ki je izumil besedo Trojanski konj je bil ravnotakrat na Trojanah na krofu. Tako je istočasno ubodel dve muhi na mah: Trojanski konj in Trojanski krof. :)

avian2 je 27. sep 2018 ob 10:37 izjavil:

Zakaj je angleško prav in naše narobe? Nemci tudi rečejo "Vierundzwanzig".

Tukaj ni "prav" in "narobe". Drugače je.

Osemdeset po francosko je quatre-vingt (štiri-dvajset).
Petdeset po dansko je halvtredsindstyve(pol tri (2,5) krat dvajset).
Itd.

Zanimivo. Slovar slovenskih eksonimov (podomačenih zemljepisnih imen) navaja sledeče:
eksonim: Troja
Besedne oblike:
rodilnik: Troje
pridevnik: trojski

Bi se kar strinjal s postavljalcem vprašanja.
Vir: Termania

neverlucky je 27. sep 2018 ob 10:44 izjavil:

BigBoss je 27. sep 2018 ob 09:01 izjavil:

Veš, v vsakem jeziku obstajajo poleg pravil tudi izjeme.

Pogojne reflekse je raziskoval nekdo, ki se je pisal Pavlov, pa ne rečemo Pavlovov refleks, ampak Pavlov refleks.

Verjetno, ker je nekdo na začetku "zamočil", potem je pa prešlo v normalno rabo.
In s trojo, trojanci, je podobno ....

Zanimivo drugace. Pri vecini besed, ko jih sklanjamo, beseda 'pozre' kar moramo se dodati.
Torej recimo imamo imeni Tone in Tonet, pa bo pri obeh prislo v Tonetov pri svojini. Ampak pri zadnjem tecaju iz slovenscine nam je pa predavateljica rekla, da pa pri besedah, ki se koncajo na -ov temu ni tako. Tam moramo za svojino vedno dodati se dodaten ov. Torej recimo:
Pavlov - Pavlovov
Pavlovov - Pavlovovov
...

Se mi je zdelo ze takrat izredno neumno in se zmeraj mi je.

Pravzaprav so te oblike z -ovov odsvetovane in pri teh priimkih (podobno kot pri pridevniški priimkih na -ski) namesto svojilnega pridevnika uporabimo rodilniški desni prilastek (refleks Pavlova, svet Tarskega).

Danci imajo vse logično? :)

50 = halvtreds (pol trikrat)
60 = treds (trikrat)
70 = halvfjerds (pol štirikrat)
80 = firs (štirikrat)
90 = halvfems (polpetkrat)
100 = hundrede (sto)

avian2 je 27. sep 2018 ob 10:37 izjavil:

Zakaj je angleško prav in naše narobe? Nemci tudi rečejo "Vierundzwanzig".

Z mojega vidika se mi zdi pravilno, da bi številke sledile nekem vrstnem redu.
Se pravi po padajoče po magnitudi... tisoč, sto, deset, ena; mi pa imamo pri izgovarjanju desetice in enice zamenjano.
Nemško pa žal ne znam :-/

gendale2018 je 27. sep 2018 ob 10:51 izjavil:

ni res, je pa res da so se grki ustavili v trojanah na krofih ko so peljali trojanskega konja v trojo

Škoda, da niso še kup krofov sabo vzeli v konju.

jype je 27. sep 2018 ob 12:50 izjavil:

Pri urah je "ob dveh in pol" namesto "ob poltreh", "dve in pol" pa rečete "pol tri"? :)

Tole imamo tudi v zasavju. Če je ura 2:30 rečemo "pol treh". Jaz to razumem kot pol ure do treh.

McHusch je 27. sep 2018 ob 12:59 izjavil:

Danci imajo vse logično? :)

50 = halvtreds (pol trikrat)
60 = treds (trikrat)
70 = halvfjerds (pol štirikrat)
80 = firs (štirikrat)
90 = halvfems (polpetkrat)
100 = hundrede (sto)

Ja pol pa prides do francoskih stevilk. Soixante-dix. What?

sirotka je 27. sep 2018 ob 15:01 izjavil:

Štiri+dvajset ali dvajset+štiri, isti klinc. Mi imamo pač drugače. Piši kao što govoriš je pa bedastoča! Berem kaj po srbskih portalih in mi je vse skupaj smešno. vil smit je pa zakon, to pa ja :P!

Pisi kao sto govoris ali citaj kako je napisano!

Ker se angleško reče trojanski = trojan. V angleščini Trojan Horse. Verjetno od tukaj dokaj neposrečen prevod.

zakaj niso prebivalci trojan trojci?

kako jih je več kot tri če pa troja sploh ne obstaja več??

trojski krofi!

Ker je Troja, trojanski in ne Troj, trojski.

Trotskiy.

Nagojanski in savojanski, pa je.

Zgoraj, med primerjavo sestave števil v različnih jezikih sem se spomnil enega zanimivega primera s slovenskim in angleškim jezikom. Slovenci imamo ogromno vprašanj, ki se začnejo s K.
Kaj, kje, kdo, kateri, kdaj ...
Angleški jezik pa ima ista vprašanja, ki se vsa začnejo s WH
What, where, who, which, when, ...

Naključje, ali obstaja za to kakšna druga razlaga? Seveda imamo tudi vprašanja, ki se začnejo drugače.
Zakaj - why, kako - how, čigav - whose ... Kljub temu mi je 5 zgoraj navedenih precej sumljivih. Celo "zakaj" je načeloma sestavljen iz besed "za" in "kaj", kar lahko v angleščino prevedemo kot "for what" oz "what for", kjer se WH in K spet ujemata. Imamo vseeno nek skupen prajezik in se je zadeva nekako ohranila?

To pa za to, ker je Slovenistan ze od vekomaj mala drzava in so se vecji narodi hodili knam kurbarit in tako marsikaj spremenili, no in potem je se prisla osamosvojitev enkrat.

Vazno je da gremo v trgovino po bormasino in vrtalnik (ali vrtalni stroj?) je samo v katalogu :)

Pa cuj, skoraj nikoli ne slisim madzara al nemca uporabit slovensko besedo, ce smo ze pri tem, obratno pa ohoho. Se celo velik hrvascine in srbscine mamo pa dvomim, da se sploh kdo tega zaveda, ko govori. Srbi so isti kurac, kot mi.

Oni so zažrli v naš prostor in ne obratno,

Kaj sem pa rekel z " in so se vecji narodi hodili knam kurbarit" - poglej vecino priimkov ;)

da imamo par nemških besed v uporabi

Ne par, ogromno. Par jih je v knjiznem (Palica - Pálca itn.), v pogovornem jih pa imamo ogromno.

ni, da so švabe brez tujk: https://neueswort.de/archiv/

Ce na take besede mislis, potem jih lahko vecino se knam pristejes, saj jih zelo radi uporabljamo tudi mi, polek vseh prizenjenih.

Meni je to načeloma všeč, da ima dobesedno vsaka vas svojo govorico.

Meni tudi. Imas pa to tudi samo znotraj bavarske recimo.

Zdaj pa glej to:

in

No, SSKJ je bil najprej tudi v petih knjigah, zajetna zadeva, v v drugem natisu so ga potem stlačili v eno, ampak je res natlačen in siten za uporabo.