IEEE Spectrum - Podjetje Starkey Hearing Technologies je na tržišče poslalo slušni aparat Livio AI, ki zmore hkrati predvajati glasbo in pogovore s telefona, prevajati jezike ter meriti nekatere telesne kazalce.
Novinke: Livio AI je poskus, da bi dolgočasno medicinsko napravo preobrazili v multifunkcijske, splošno uporabne slušalke. S pomočjo vgrajene strojne pameti prepoznajo zvočno okolico in prilagodijo jakost zvoka, znajo pa se tudi usmeriti na določen vir. Obenem je možno nanje brezžično speljati signal s telefona, televizorja ali računalnika in v spregi s pametnim telefonom prevajati 27 jezikov. Zanimivo je, da je vgrajena strojna inteligenca še preprostejše, prejšnje generacije in ne na osnovi globokih nevronskih mrež. Inženirji pravijo, da čipi danes še niso na ravni, da bi lahko deep learning vgradili v tako majhno napravo. (Prevajanje seveda poteka v oblaku.)
Kaj je res v ozadju: Za nas na videz dokaj nepomemben izdelek pa je kazalec zelo važnih premikov v potrošni tehnologiji, saj področji slušnih aparatov in trendovskih brezžičnih slušalk hitro drvita eno proti drugemu. Na eni strani imamo zbir naprav, ki formalno sodijo med medicinske pripomočke in so zaradi tega razmeroma drage - posamezni kosi gredo za tisočake, medtem ko je bil njihov trg lani globalno težak prek šest milijard ameriških dolarjev. Firmam takšna ekskluzivnost načeloma diši, ker lahko ohranjajo višje cene, a vendarle imajo resen problem: slušni aparati nosijo s seboj stigmo, zaradi česar naj bi jih redno uporabljala zgolj okoli četrtina naglušnega prebivalstva. Zaradi tega nova paradigma postaja prevzemanje podobe in funkcij običajnih brezžičnih slušalk.
Tu pa nasproti prihajajo poznani tehnološki velikani z lastnimi izdelki: Apple Airpods, Google Pixel Buds, Bragi Dash ... Ti se trudijo v neizprosni tekmi v napravice vdelati kar se da veliko zmogljivosti; v zadnjem času predvsem s strojnim učenjem podprto filtracijo, jačanje in tolmačenje zvoka, kjer se napredek odvija res naglo. Posebno je zanimiva zgodba zagonske firme Doppler Labs. Ta je lani na tržišče poslala revolucionarne pametne slušalke Here One, ki pa so bile pred svojim časom in podjetje je kmalu nato propadlo. Toda večina njegovega strokovnega kadra danes nadaljuje delo v - Amazonu, Applu in Googlu!
Zato obstaja velika verjetnost, da smo na pragu eksplozije področja pametnih slušnih naprav, za katere se je že udomačil izraz smart hearables. Veliko analitikov je celo mnenja, da je prav to za pametnimi telefoni naslednja ključna postaja potrošne elektronike. Glaven detajl, ki si ga velja tu zapomniti, je dal Bragijev šef Nikolaj Hviid, ki pravi, da "so same slušalke drugotnega pomena; najvažnejša je AI." Ki nam bo nenazadnje s takšnim izdelkom nenehno prišepetavala direktno v uho.
Zadnji čas da nekdo destabilizira ta trg ekskluzivnosti, ker to da daš za slušni aparat po par tisoč € je navadno lupljenje ljudi.
Kapitalizem deluje tako, da se konkurenti dogovorijo, da bodo vsi imeli visoke cene in uživali, zato si sprememb ni treba obetat brez zakonodajne prisile.
Zadnji čas da nekdo destabilizira ta trg ekskluzivnosti, ker to da daš za slušni aparat po par tisoč € je navadno lupljenje ljudi.
Kapitalizem deluje tako, da se konkurenti dogovorijo, da bodo vsi imeli visoke cene in uživali, zato si sprememb ni treba obetat brez zakonodajne prisile.
Ne, tako imamo zaradi preveč države, ki se vtika v vse. Če bi lahko kdorkoli delal slušne aparate, bi jih danes dobil že v Lidlu za desetaka.
Zadnji čas da nekdo destabilizira ta trg ekskluzivnosti, ker to da daš za slušni aparat po par tisoč EUR je navadno lupljenje ljudi.
Kapitalizem deluje tako, da se konkurenti dogovorijo, da bodo vsi imeli visoke cene in uživali, zato si sprememb ni treba obetat brez zakonodajne prisile.
Ne, tako imamo zaradi preveč države, ki se vtika v vse. Če bi lahko kdorkoli delal slušne aparate, bi jih danes dobil že v Lidlu za desetaka.
... in v dnevnih novicah bi lahko brali "Razneslo baterijo v slusnem aparatu", "Plastika v slusnem aparatu strupena", "Avtomobilska nesreca zaradi nenadnega 110 decibelskega piskanja v slusalkah",... firmam ni v interesu kvaliteta ampak zasluzek in ta se poveca z znizevanjem kvalitete. Sicer bi jih morali kontrolirati uporabniki, pa so za kaj takega v vecini prezabiti (tudi za samo poslusanje tistih, ki niso - primer: uporaba googla). Tako, da zal ostane za nadzor samo skupnost uporabnikov, ki se ji rece - ne bos verjel - drzava (a ves?!).
In regione caecorum rex est luscus.
Ker me je nekaj slotechovcev sprasevalo:
https://github.com/cullum/dank-selfhosted
Mene je presenetil ta del o stigmi; ker sam bi si nemudoma priskrbel slušni aparat, če bi ga potreboval.
Drugo je pa sedaj cena teh naprav zaradi kartelnega dogovarjanja v ozadju, če si nekdo zato ne more kupiti oz. privoščiti slušnega aparata
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
"Glaven detajl, ki si ga velja tu zapomniti, je dal Bragijev šef Nikolaj Hviid, ki pravi, da "so same slušalke drugotnega pomena; najvažnejša je AI." Ki nam bo nenazadnje s takšnim izdelkom nenehno prišepetavala direktno v uho."
Da človeški možgani delujejo kreativno, morajo imeti dovolj informacij, učenja in treninga. Če bo AI prevzel večji del procesiranja, se kreativni možgani ne bodo nikoli niti razvili. Ljudje bodo bolj kot ne mindless zombies, tavali na okoli po osnovnih nagonih.
Trening možganov izboljša njihovo delovanje.
Nekaj mi faila v tej sliki "bright AI future".
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Zadnji čas da nekdo destabilizira ta trg ekskluzivnosti, ker to da daš za slušni aparat po par tisoč € je navadno lupljenje ljudi.
Kapitalizem deluje tako, da se konkurenti dogovorijo, da bodo vsi imeli visoke cene in uživali, zato si sprememb ni treba obetat brez zakonodajne prisile.
Ne, tako imamo zaradi preveč države, ki se vtika v vse. Če bi lahko kdorkoli delal slušne aparate, bi jih danes dobil že v Lidlu za desetaka.
Očitno v socializmu (zoper katerega imate "podjetniki" toliko za povedat) že imamo poceni slušne aparate, nekateri bi pa radi kapitalizem, kjer si jih lahko privoščijo le najbogatejši.
Očitno v socializmu (zoper katerega imate "podjetniki" toliko za povedat) že imamo poceni slušne aparate, nekateri bi pa radi kapitalizem, kjer si jih lahko privoščijo le najbogatejši.
10 evrov je kapitalistična cena, ki sicer po tvoji zgrešeni logiki ni mogoča, ker se kapitalisti dogovorijo za visoke cene. V socializmu boš tak aparat dobil "zastonj", država bo zanj plačala 500 evrov, ti pa državi v zahvalo visok davek.
Dobite jih lahko (kvalitetne) celo na recept
Zato po njih v trgovinah ni veliko povpraševanja, ker jih ljudje tako ali tako morajo kupiti po visoki ceni preko zavarovalnice.
Država jih bo kupila več tisoč in jih dobila bistveno ceneje, kot ga lahko kupiš sam.
Lidl jih kupi več stotisoč in jih dobi bistveno ceneje kot država. S tem, da je državnemu dobavitelju treba plačati še 1000% provizijo, kapitalistični Lidl pa se zadovolji z manj, sicer bom šel preko ceste po isto stvar v Hofer. Pri državni zavarovalnici in državnem dobavitelju ne morem iti preko ceste.
Lidl jih kupi več stotisoč in jih dobi bistveno ceneje kot država. S tem, da je državnemu dobavitelju treba plačati še 1000% provizijo, kapitalistični Lidl pa se zadovolji z manj, sicer bom šel preko ceste po isto stvar v Hofer. Pri državni zavarovalnici in državnem dobavitelju ne morem iti preko ceste.
Komot greš preko ceste, a ker ne poznaš lastnih pravic, ti ta možnost ni znana. Lidl ni kapitalističen, ker deluje izključno v visoko reguliranih socialističnih državah z visokimi davki in sme prodajati le robo, ki je v skladu s številnimi rigoroznimi predpisi. Če najdeš specialista, ki ti bo predpisal slušni aparat za 10 evrov iz Lidla, ti ga seveda lahko plača tudi država.
Kontekst cenejših slušnih aparatov je zapleten in se ga nisem dotikal v novici, ker bi vse zabloatal.
Kdor zares trpi za naglušnostjo, pride običajno do slušnega aparata po zdravniški poti, to pomeni s pregledi in diagnozo, nakar dobi (z zavarovanjem sofinancirani) izdelek enega od šestih svetovnih proizvajalcev, ki imajo en tak svoj mali kartelni dogovor, s katerim ohranjajo napihnjene cene.
... ali pa gre v Lidl po kitajske ponaredke, neke sorte "generike". Je pa dejstvo, da je pri teh izdelkih kvaliteta slabša. Skratka, podoben položaj kot kupovanje očal z dioptrijo mimo okulistov.
V EU je to moč že nekaj časa, v ZDA pa bo šele od januarja prihodnje leto, ker je bila prodaja slušnih aparatov v trgovinah doslej prepovedana. Prav nekateri tehnološki startupi, med njimi Doppler Labs, so v zadnjih letih ogromno lobirali, da se je zakonodaja spremenila, s čimer tehnološka podjetja lahko končno začnejo hodit slušnemu kartelu v zelje.
Potem ne bi smel imeti problemov z ustanovitvijo podjetja za proizvodnjo in trženje poceni slušnih aparatov, ne? Trg te čaka odprtih rok. Gremo, chop chop!
Zadnji čas da nekdo destabilizira ta trg ekskluzivnosti, ker to da daš za slušni aparat po par tisoč € je navadno lupljenje ljudi.
Kapitalizem deluje tako, da se konkurenti dogovorijo, da bodo vsi imeli visoke cene in uživali, zato si sprememb ni treba obetat brez zakonodajne prisile.
Blesarija. Edini sistem, ki (vsaj občasno) aktivno preganja monopole in oligopole, je ravno kapitalizem. Vsi ostali gospodarski sistemi temeljijo na odsotnosti konkurence oz. na dogovorni ekonomiji.
Nesojeni kriptomilijunaš spet pametuje.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021