Slo-Tech - Najnovejša lestvica najhitrejših superračunalnikov Top500 je potrdila, kar smo napovedali že na začetku meseca. ZDA imajo ponovno v lasti najhitrejši superračunalnik na svetu, kar se je zgodilo nazadnje novembra 2012. Novi prvak je superračunalnik Summit, ki ga ima ameriški Oak Ridge National Laboratory in ki zmore 122 petaflops.
Na drugem mestu je dosedanji vodilni Sunway TaihuLight, ki v kitajskem NRCPC (National Research Center of Parallel Computer Engineering & Technology) zagotavlja 93 petaflops. Na tretjem mestu je še en novinec, in sicer Sierra v lasti Lawrence Livermore National Laboratory, ki zmore 71 petaflops. Sierra ima 4320 vozlišč, ki imajo vsako dva procesorja Power9 in štiri grafične čipe NVIDIA Tesla V100, tako da je po zgradbi zelo podoben Summitu. Četrti je nekoč vodilni, še lani pa drugouvrščeni Tianhe-2A, ki je včasih zmogel 34 petaflops. Čeprav so ga Kitajci nadgradili do 61 petaflops, to ni nič pomagalo pri uvrstitvi.
Kljub spremembah na vrhu pa se nadaljuje trend ameriškega pešanja. Po novem imajo le še 124 najhitrejših sistemov med 500, kar je najmanj doslej. Pred šestimi meseci so jih imeli še 145. Kitajska jih ima 206, kar je štiri več kot lani. V skupni moči so ZDA še vedno spredaj s 38 odstotki, medtem ko ima Kitajska okrog 29 odstotkov računske moči. Skupna računska moč prvih 500 superračunalnikov je tudi prvič presegla 1 eksaflops in znaša 1,22 eksaflops (lani 845 petaflops). Naraščanje zmogljivost je torej še vedno prisotno, a je bistveno počasnejše od dolgoletnega trenda.
V prvi stoterici najdemo še japonski ABCI na 5. mestu (20 petaflops), švicarski Piz Daint na 6. mestu (19 petaflops) in korejske, italijanske, francoske, nemške, britanske, španske, arabske, kanadske, indijske, ruske in švedske predstavnike. Razen Italijanov drugih naših sosedov ni na seznamu, so pa recimo Čehi na 139. mestu in Poljaki kar s štirimi superračunalniki (najboljši je 103.). Večino superračunalnikov je postavil Lenovo (24 odstotkov), na drugem mestu pa je HPE (16 odstotkov). IBM, ki je sicer postavil prvega in tretjega najhitrejšega, ima v resnici le 19 predstavnikov.
Novi prvak je superračunalnik Summit, ki ga ima ameriški Oak Ridge National Laboratory in ki zmore 122 teraflops.
Na drugem mestu je dosedanji vodilni Sunway TaihuLight, ki v kitajskem NRCPC (National Research Center of Parallel Computer Engineering & Technology) zagotavlja 93 teraflops. Na tretjem mestu je še en novinec, in sicer Sierra v lasti Lawrence Livermore National Laboratory, ki zmore 71 teraflops. Sierra ima 4320 vozlišč, ki imajo vsako dva procesorja Power9 in štiri grafične čipe NVIDIA Tesla V100, tako da je po zgradbi zelo podoben Summitu. Četrti je nekoč vodilni, še lani pa drugouvrščeni Tianhe-2A, ki je včasih zmogel 34 petaflops. Čeprav so ga Kitajci nadgradili do 61 petaflops, to ni nič pomagalo pri uvrstitvi.
Kako so racunalniki, ki "zmorejo" vsega 122, 93 in 71 teraflops, na lestvici uvrsceni pred takim, ki spravi skupaj 34 petaflops, oziroma celo 61 petaflops (torej kar 34000 oz. 61000 teraflops)?
Novi prvak je superračunalnik Summit, ki ga ima ameriški Oak Ridge National Laboratory in ki zmore 122 teraflops.
Na drugem mestu je dosedanji vodilni Sunway TaihuLight, ki v kitajskem NRCPC (National Research Center of Parallel Computer Engineering & Technology) zagotavlja 93 teraflops. Na tretjem mestu je še en novinec, in sicer Sierra v lasti Lawrence Livermore National Laboratory, ki zmore 71 teraflops. Sierra ima 4320 vozlišč, ki imajo vsako dva procesorja Power9 in štiri grafične čipe NVIDIA Tesla V100, tako da je po zgradbi zelo podoben Summitu. Četrti je nekoč vodilni, še lani pa drugouvrščeni Tianhe-2A, ki je včasih zmogel 34 petaflops. Čeprav so ga Kitajci nadgradili do 61 petaflops, to ni nič pomagalo pri uvrstitvi.
Kako so racunalniki, ki "zmorejo" vsega 122, 93 in 71 teraflops, na lestvici uvrsceni pred takim, ki spravi skupaj 34 petaflops, oziroma celo 61 petaflops (torej kar 34000 oz. 61000 teraflops)?
Noobzor huš
Rear DVD collector!
JTD power!
Coming soon: bigger E-penis & new internet friendzzz!
Drugače pa bo počasi na trgu poplava kartic s katerih bomo lahko naredili super računalnike v sloveniji. Počajamo, da Bitcoin pade pod 4000 pa boste videli, kaj se bo vse prodajalo :) in za kakšno ceno.
Na takšnih napravah računamo marsikaj. Od bazične kemije, torej kemijske reakcije, ki so pomembne bodisi za industrijo ali medicino. Druga pomembna stvar je denimo testiranje modelov za industrijo - denimo razvoj lopatic in materialov za letalske motorje ali študij pretoka zraka nad in pod krilom, s ciljem razumeti, kako lahko oblika krila pripomore k zmanjšani porabi goriva. Še zadnja zadeva je strojno učenje, kjer poskušamo "osmisliti" obstoječe baze podatkov. Superračunalnik Summit je bil dejansko postavljen s tem v mislih.
Poudariti je tudi treba, da tovrstne računalnike uporablja več tisoč raziskovalcev. Ni to nekaj, kar bi bilo na voljo samo za pet ljudi.
Še beseda ali dve o načrtovanju superračunalnikov. To ni nekaj, kar lahko narediš od danes na jutri. Potrebno je najti kompromis med željami uporabnikov in proračunom, ki je na voljo. Ko se to uredi, je potrebno najti in temeljito potestirati strojno opremo, kjer je govora o procesorjih, mrežnih karticah, pospeševalnikih (recimo Nvidijine grafične kartice, Intel Phi,...). Posebno pozornost je treba posvetiti prav mrežni karticam (vmesnikom). Tipično traja Kar nekaj let od prvih načrtov do postavitve takšnega stroja.
Časi, ko si enostavno povezal nekaj deset ali sto delovnih postaj med sabo, so minili že pred desetimi leti.in
Slovenija ima kar nekaj superračunalnikov. Res je, da jih ni na seznamu Top500, kar pa ne pomeni, da jih ni. Lahko bi jih bilo več, če bi vlade razumele, da vlaganje v HPC ni nek nebodigatreba, ampak je nujno potrebno tako za napredek znanosti kot tudi industrije. Ja, tudi industrija potrebuje superračunalnike.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Ce nisi iz ZDA, je lahko malenkost problematicno dobiti dostop in ustrezno kolicino procesorskega casa na taksnem stroju. Druga tezava je varnost podatkov v luci lucidnosti ali manjka le te pri trenutnem predsedniku ZDA.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Samo tam nikoli ne bomo izvedeli, ali smo izračunali kakšnega vesoljca ali ne.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Wiki pravi, da zmore Summit 200 petaflopsov, kar je 100 Nvidiinih DGX-2, ki vsaka stane 400 jurjev. 100 DGX-2 torej stane 40 milijonov. A vemo koliko stane Summit?
Tudi mene zanima, kaj se na teh "strojih" kalkulira ...
Evo direkt s slajdov predavatelja: * cfd celotnih polj vetrnic * razvoj malih modularnih jedrskih reaktorjev * podzemno shranjevanje co2 * čisto izgorevanje fosilnih goriv In še tri slajde stuffa, ki ga nisem uspel pretipkat, ker tipu zmanjkuje časa in hiti skozi slajde ;)
Novi prvak je superračunalnik Summit, ki ga ima ameriški Oak Ridge National Laboratory in ki zmore 122 teraflops.
Na drugem mestu je dosedanji vodilni Sunway TaihuLight, ki v kitajskem NRCPC (National Research Center of Parallel Computer Engineering & Technology) zagotavlja 93 teraflops. Na tretjem mestu je še en novinec, in sicer Sierra v lasti Lawrence Livermore National Laboratory, ki zmore 71 teraflops. Sierra ima 4320 vozlišč, ki imajo vsako dva procesorja Power9 in štiri grafične čipe NVIDIA Tesla V100, tako da je po zgradbi zelo podoben Summitu. Četrti je nekoč vodilni, še lani pa drugouvrščeni Tianhe-2A, ki je včasih zmogel 34 petaflops. Čeprav so ga Kitajci nadgradili do 61 petaflops, to ni nič pomagalo pri uvrstitvi.
Kako so racunalniki, ki "zmorejo" vsega 122, 93 in 71 teraflops, na lestvici uvrsceni pred takim, ki spravi skupaj 34 petaflops, oziroma celo 61 petaflops (torej kar 34000 oz. 61000 teraflops)?
@pegaus in @zee: Vidva se precej spoznata na to področje. Koliko od teh superračunalnikov jih služi samo enemu namenu? Npr. računalnik na ARSOtu, ki služi samo eni agenciji za izračun samo ene stvari - vremenske napovedi (sicer verjetno računajo več stvari hkrati, več modelov za mnogo parametrov). Hočem reči, lahko imaš superračunalnik z 10^n jedri, ampak če je namenjen 10^m uporabnikom, kjer je m~n, to zame ni superračunalnik.
Hočem reči, lahko imaš superračunalnik z 10^n jedri, ampak če je namenjen 10^m uporabnikom, kjer je m~n, to zame ni superračunalnik.
Motiš se. Postavljanje takšnega stroja ni enostavno in niti najmanj poceni. Lažje je tako, če več agencij in organizacij s podobnimi računskimi zahtevami stopi skupaj in prispeva.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Koliko od teh superračunalnikov jih služi samo enemu namenu?
Natanko nič. Razen mogoče kak, katerega obstoj ni javno znan.
Ves smisel teh velikih gruč je, da se na en kup navleče ogromno hardvera, okrog katerega se zbirajo ljudje in znanje. Tako se lahko preko ustrezno organiziranega pretoka znanja reši več problemov, hitreje. HPC je ena taka reč, kjer ima centralizacija samo pozitivne učinke ;)
V realnosti ima redkokatera stranka dovolj velik problem in dovolj dobro kodo, da bi naenkrat zavzela cel stroj. Zato vedno teče hkrati več simulacij različnih strank v različnih obsegih. Ponavadi nekaj velikih, da zaposliš 60% stroja, nekaj malih za dodatnih 25% in množica drobnih, da zapolniš vrzeli in se približaš 100% utilizaciji.
Utilizacija je sicer holy grail teh strojev, predvsem zaradi njihove cene. Ne moreš si privoščiti, da ti tak stroj stoji in ne počne nič. To zahteva kar konkretno organizacijo in planiranje, saj so vrste interesentov praviloma vedno dolge.
