Project Debater je deloval tako, da je imel na razpolago več sto milijonov dokumentov, ki so segali od časopisnih izrezkov do znanstvenih člankov. Ni pa bil priključen v internet. Z informacijo iz svojega korpusa je lahko oblikoval odgovore. Ti seveda niso bili popolnoma tekoči, a rezultat je bil po mnenju občinstva impresiven. Medtem ko sta človeka brez dvoma lepše govorila, so bili IBM-ovi odgovori vsebinsko polnejši. In to je tudi namen tovrstnih naprav, pravijo v podjetju. Prežvečiti ogromne količine podatkov in pripraviti kondenzirano podporo za človeške odločevalce. Ovadia je dejala, da bo tovrstna umetna inteligenca velik prispevek za človeško raso pri informiranem sprejemanju odločitev, volitvah in drugod.
In kako je potekala debata? Podobno kot potekajo tovrstna tekmovanja med ljudmi. Prva debata se je odvijala okrog vprašanja, ali bi morali imeti več javno financiranega raziskovanja vesolja, druga tema pa je bila investiranje v telemedicinsko tehnologijo. Oba tekmovalca sta imela štiri minute za otvoritveni govor, štiri minute za odziv in potem dve minuti za sklep. Tem nista poznala vnaprej. Ovadia je zagovarjala stališče, da financiranja vesoljske tehnologije ne potrebujemo, IBM pa nasprotno. V drugi debati se je z IBM-om pomeril Zafrir.
Pri debatiranju ni pravilne in napačne strani, temveč gre za zagovarjanje stališča z argumenti, zato zmaga tisti, ki zmore argumentirati bolje. To pa pomeni, da je nujno tako poznavanje materije kakor sposobnost analitičnega mišljenja ter sinteza odgovorov v razumljivem jeziku. Zato je IBM-ov dosežek toliko impresivnejši. Res je, da je občasno Project Debater ponavljal iste argumente z drugimi besedami ali izrekel kakšno neumestno besedo (npr. voiceover, kar je bil jasen znak, od kod je bilo besedilo vzeto). Drži tudi, da se ljudje laže povežemo s človekom, ki ima obrazno mimiko, kretnje in ostale veščine neverbalne komunikacije, medtem ko jo bila IBM-ova inteligenca črn monolit. A dejstvo je, da je umetna inteligenca iz dneva v dan boljša. Vodja IBM Researcha Arvind Krishna je dejal, da je v umetni inteligenci, ki nas razume, ogromen potencial za dobro na svetu.
Spomnimo, da je IBM-ov Watson že zmagal na Jeopardyju, postal zdravnik, razmišljal kot pek in inženir, Deep Blue je zmagal v šahu, DeepMindov AlphaZero je boljši v goju, šahu in šogiju, Libratus pa je pokoril ljudi v pokru. Smo res nezamenljivi?
