Nadomestilo za baterijo

Zivijo! Zanima me ali kdo ve kako bi lahko naredil usmernik (brez regulacije voltaze ipd.) ki bi nadomestil baterijo od avta. Vem da potrebujem navitje (trafo), gretzov vsmernik, kondenzatorje in morda se kaj... zanima pa me kaksne kondenzatorje in koliko mocan mora biti trafo (5A, 10A,...) Hvala.

ojacevalec

pa ne vem kolko mocan trafo rabim in kaksne kondenzatorje

Ja kaj cem napisat je 2X100W na 4ohmih

OK Hvala!

Seawolf:

Pozabil sem na NTC upor ali drugo obliko zascite, ki bi omogocila kolikortolikor mehak vklop. Tega najraje ukradi iz kakega starega ali unicenega PC napajalnika.
Gre za upor, kateremu se upornost s porastom temperature zelo zniza. Tega povezes v serijo s primarjem transformatorja.

Tako omejis tokove ob vklopu, ki bi drugace lahko unicili greatz v usmerniku ali ti celo skurili kako varovalko v stanovanju.

Brane2 drugic zbrisi samo del posta ki je nevljuden ok? Pa dej ajde dokaz mi da rabs za 200w ojacevalc 400w trafo evo pa te peljem na pir ali kej druzga. Mislm da bi se o tej stvari dal pogovarjat. Men sam ni jasn zakaj hoces da je folk ob toliko denarja? ze 200W trafota ne bo izkoristu nikol niti 70% kaj sele 400W


O tem je blo ze govora. Dal sem precej obsirno razlago na tem forumu. Tokrat samo na kratko.

Tip ma frsterk z izhodno mocjo 200W.
Frsterk je linearen, zato je izkoristek veliko izpod 100%

Takole čez palec vedno priračunam še 50% deklarirane moči fršterka, ko računam potrebno moč napajalnika. Ponavadi kar lepo zadanem.

Torej je treba za tale njegov fršterk zagotovit vsaj 300W. Pri tem me ne zanima ali teh njegovih 200W bolj tajvanskih. Iz tipa sem moral pulit vsak podatek s klešči, torej se ne mislim igrat se parapsihologa in ugibat, kaj je tip mislil s tem kar je rekel.


Pa povej zakaj 100A mostič zaboga? Kaj ti ves kaksn je to mostic a si ga ze kdaj vidu? Mislm da zelo pretiravas v vseh pogledih!


Pri takih napajalnikih trpi greatz zato, ker čezenj teče tok v kratkih, a močnih sunkih. Če imaš napajalnik s solidnim kondijem na izhodu, da ti pač stvari ne brnijo, bo pri max obremenitvi tok bremena tistih 30A povprečno vendar TO NE VELJA ZA GREATZ!
Čez gretz bo tok tekel samo v tistih redkih trenuitkih, ko bo napetost na sekundarju trafoja presegla trenutno napetost na kondiju (malo pod napetostjo vrha).
Tako bo povprečna vrednost toka čez gretz mogoče res tistih 30A, vendar v sunkih, v katerih bo tok tudi čez 100A, vmes bo pa tok praktično nič.

Gretz bo torej zelo impulzno obremenjen. Diode lahko resda prenesejo trenutno višje tokove od podane trajne vrednosti, vendar to ne gre dosti čez. Tako bo prešibak greatz zaradi tokovnih špic počasi umiral...

S traflcem je ista zgodba, s tem da je nekoliko odvisna tudi od solidnosti proizvajalca. Nekateri modeli bodo dali vse od sebe tudi če daš 300W traflc not, določeni pa ne bodo prenesli impulznih obremenitev in se bodo zelo greli.

Trafo je torej predviden za uporeovno obremenitev, ne pa sunkovito, ki povzroča dodatne izgube tako v bakru, vendar predvsem v jedru transformatorja.


Aja pa ne mi govort o teoriji ampak rajs govor iz prakse!

Vse trole sem že sprobal na svojem fršterku-objavljeni samogradnji 2x200W. ker dela na 60-70V (+/- 35V) so tokovi nekoliko manjši, zato imam tam greatz od samo 40A. Mislim, da ej takrat v HTE stal cca 500 SIT.


pa se neki da naus govoru neumnosti iz teorije, ni treba klele govort da je izkoristek ojacevalca majhen in da velik energije porab za gretje. V praksi to ni res!!! Poglej naprimer da bi imel 400W ojacevales, in ce bi bil izkoristek ojacevalca 50% kar ni niti pri najboljsih bi se vec kot 400W energije pretvorilo v toploto, a ti ves kolk toplote je to za odvajat?


Kaj hoces rec ? Da se toplota v praksi ne bo ustvarila, ker ve, da je ne moreš odvajat ?


ne resno no ne pretiravi prosim te. Ce si sam preprican da imas prav, te prosim da delaj sam tako ne pa dajati napotkov drugim, ker najbrz nimajo vsi toliko denarja kot ga zgleda imas ti. Pa ne se delat toliko pametnejsi od mene, ker bos mogoce ugotovil da nisi!


Nikoli nisem trdil, da vse vem. SPrejemam tudi druge izkusnje ostalih. NIkomur nisem zbrisal posta zaradi mnenja. Ce kdo najde protiprimer, prosim- razsvetlite me.
Tudi odgovora na nejgovo vprasanje ne bi postal, ce ne bi videl, da odgovora se ni. Zato sem odgovoril jaz...

Vzel sem rahlo "rezervo v materialu", ker:

- je tip, sodec po vprasanjih, sam sebi nevaren. Ve ravno toliko, da lahko drzi lotkolm. (Take majo gasilci radi. ). Zato sem navedel "varno varianto"...
- ta verzija sploh ni toliko drazja od revne. Koliko je razlike v ceni med 200W in 400W traflcem ?
- trafoje in ostali material dobiš na bolšjaku za burek. In to toroide. Zadnjič sem pajsnil 2 800W toroida za 2-3kSIT...
- kondi zahtevane kapacitete je pri teh napetostih razmeroma poceni.

Če takole pogledaš, je tole breme daleč od trivialnega. 300W pri 12V.
Glede na vse se mi tole ne zdi zapravljanje.

Če že delaš sam, delaj pošteno. S*anje greš lahko kupit v štacuno...


Ce bo ta post spet zbrisan se ne mislm vec ukvarjat z forumom!


Tist post sem zbrisal v celoti, deloma impulzno (po*izdu sem), deloma zato, ker preostanek sam zase, brez dodatnih razlag nekako ni mel prevec smisla. Oziroma je tko zgledal ob 2 zjutraj.
Čez 30 sekund se mi je zdelo to mogoče preveč, a na žalost ST nima "undo" funkcije...

Kar se traflca tiče, je to verjetno stvar prepričanja. To, da v kupljenih zadevah ni tako velikih traflcev ne pomeni, da so te kupljene zadeve dobre. Lahko ti pokažem kar nekaj kakovostnih zadev, kjer se na traflcih ni šparalo- z razlogom.

To je precej slabotna utemeljitev. Ni treba, ker tajvanci tega ne počnejo.

Kar se špic v gretzih tiče, se motiš. Brez možnosti debate. Si vedel, da obstaja standard, ki omejuje motnje PC napajalnikov, ki jih ti vnašajo v omrežje ? Zakaj to omenjam ? Zato, ker te motnje nastajajo ravno zaradi glajenja napetosti. Zaradi tega tajvanci ne smejo vdelati večjih gladilnih kondijev na mrežno stran, čeprav bi to imelo prednosti.

Večji kodi bolj zgladi napetost, ki ga vidi breme, vendar pomeni tudi večje tokovne špice skozi greatz...

Še nekaj. a vajo si poglej na scopeu tok skozi greatz, ko je usmernik obremenjen. O.K. toka ne moreš merit neposredno, lahko pa ošpazuješ padec napetosti na znani upornosti, denimo.