» »

kako narediti ojačevalec

kako narediti ojačevalec

1 2
3
4 5

Blisk ::

Vsekakor ojačevalc z veliko A porabo mora met na vhodu stabilizator, zato, da ne meče varovalke ven.
Poleg tega pa na izhodu zaščito za zvočnike, v primeru, da gre kej u maloro.
Z veliko kapacitivnostjo ne nardiš nč slabga kvečjemu korist, ko laufaš na velikih močeh, je popačenje manjše prav tako pa manj obremenjuješ z nihanji trafo.
Sam kot sm reku na vhodu mora bit filter, ki je čist enostavn, rele z 1 sek zakasnitvijo in upor.
Drugo pa distortion faktor, piše za čip ki ga uporabljaš, če je v mostični vezavi se nekajkrat poveča.
Drgač pa u končni fazi, če uporabljaš ojačevalc, za žurko ki je u kleti, sploh ni pomembno, edin kar je pomembno je, da je fršterker pocen in da prbija.
:D

Brane2 ::

Nisi dojel bistva. Probaj zmerit tok na žici med traflcem in greatzom, oziroma NIKAR ga ne meri s crap digitalcem, raje si ga poglej na osciloskopu. Poglej jegovo vrhnjo vrednost in izračunaj efektivno.
Takrat ti bo jasno, kam pes taco moli. Mogoče... :D

Blisk ::

Ja BRane, mi je jasno, pri vklopu nabije tokovno špico u nebesa, ampak to je sam pri vklopu, rešitev je opisana.

jest10 ::

Distorzije so pri navadni varjanti 0.02
Za mostično pa ne vem

Brane2 ::


Ja BRane, mi je jasno, pri vklopu nabije tokovno špico u nebesa, ampak to je sam pri vklopu, rešitev je opisana.


Ne, ni ti (še) jasno. To NI samo pri vklopu...

Čisto enostavna razlaga:

1. v usmerniku greatz fila kondi, breme ga pa prazni, right ?

2. greatz lahko fila kondi le, ko je njegova trenutna napetost višja od trenutne vrednosti kondija

3. brez priklopljenega bremena bo napetost kondija enaka napetosti špice sinusa, saj ga bo do tja uspel napolniti greatz

4. Če imaš ogromen kondi, ga breme tudi pri deklarirani moči ne bo od ene do naslednje periode uspelo kaj prida spraznit.

5. Če je napetost kondija vedno le malce nižja od najvišje vrednosti, ki jo lahko doseže greatz, to pomeni da ga bo greatz lahko polnil le majhen procent časa periode

6. Ker je naboj, ki ga pretoči greatz v eni periodi enak naboju, ki ga požre breme skozi celo periodo, mora biti tok filanja kondija izjemno visok, da v danem mu času opravi svoje

7. Če breme vleče pri 200W in napetosti cca 40V efektivni tok cca 5A, greatz pa lahko polni gladilni kondenzator le 5% časa periode, mora biti polnilni tok takrat 20x višji, torej 100A !

V tej veji se ti torej pojavljajo strupeno visoke tokovne špice, ki:

-grejejo trafo, greatz in gladilni kondenzator
-povzročajo solidne EM motnje (odvisno od designa)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Vlady ::

Ja trafo zaduši nekaj teh motenj... saj v smeri proti omrežju. V drugi smeri pa imaš stabilizator... :)

Brane2 ::

Trafo ne more zadušiti kaj dosti teh motenj. Če bi jih, bi se zelo grel.

jest10 ::

Brane2 dej povej koliko pribljižno naj bi imel jaz W na tem mostičnem ojačevalcu. Žal nimam več priložnosti da bi sam zmeril.
Narejenega imam pa po shemi iz sveta elektronike.
Napajanje imam pa trafo 2*26V za glajenje imam pa 2*11mF

Brane2 ::

Težko je predvidet tole brez dodatnih podatkov.

Odvisno, koliko se napetost trafoja sesede med obremenitvijo. Če prepdostavimo, da dobiš efektivno 2x31V ven, to pomeni 62V peak, kar pomeni cca 43V efektivno. Pri tej napetosti pa lahko dobiš ven na osem Ohmih 240W. Teoretično-brez upoštevanja ostalih izgub, čeprav mislim da sem zajel vse precej dobro na začetku. Mislim, da je cifra cca. 250W realna pri teh predpostavkah, čeprav vsak volt gor ali dol lahko precej spremeni moč.

Seveda vsak volt pomeni solidno razliko. Mislim, da TDA vzdrži v sili napajanje tudi do 45V. Če si daš manj rezerve, pomeni da lahko uporabiš trafo z 2x 28V ali celo 2x30V (1.4V zgubiš itak v gretzu). To pomeni, da boš na izhodu iz napajalnika imel vsaj 2x 40V in na izhodu iz TDA mostu recimo vsaj 2x38V peak=76Vpeak. To pomeni, da bi takrat lahko dal fršterk iz sebe sinus z efektivno napetostjo do 53V in s tem močjo na 8 ohmskem zvočniku 361W...

Tu je treba računati tudi na druga ozka grla. Vsa razlika napetosti med napajalnikom in napetostjo na zvočnikih se pri danem toku pretvarja v moč, ki greje čip. Tako se zna zgoditi, da ti previsoka napajalna napetost pregreva čip in sproži termično zaščito prezgodaj. Je pač za probat.

jest10 ::

Brez skrbi vzdrži tudi 2*30V trafo. Ga imam na obični verziji ojačevalca. Po usmerjanju se pa napetost giblje od 37 do 42V. Odvisno od obremenitve. Ven dobim pa okoli 80W na 8 ohmou in okoli 105W na 4ohme.

Blisk ::

No moram povedat, da kar je reku brane glede kondekov drži, sem zadevo preveril in je res.
Sploh pa sm zajebal, ker sm narobe prebral cifro iz mojega kondeka k je 10.000 in ne 100.000 uF.
:D

Vlady ::

Brane je pač "Maher" :D :)

Blup ::

Jst mam pa eno mal bl kompleksno vprašanje... kak bi se pa dal narest ojačevalec za 5.1 ... je kkšno posebn trik al morš pač narest "5 ojačevalcev", za vsak kanal pač posebej? In še nekaj, kak bi se pol to vse skupaj dalo voditi z daljincem, no, naglas dt al pa pržgt/ugasnt? Je to z daljincem že višja znanost oz programiranje kkšnih čipov al kak?

Blup
:\

Vlady ::

Ja preostane ti edino opcija 5-kanalnega ojačevalca, oz. nima 5.1 6 zvočnikov??? :\
To za glasnost se da narest dokaj enostavno. Na vhodu ojačevalca se postavi tranzistor, ki zapira in opira vhodni signal ( s tem reguliraš glasnost), tranzistor pa krmiliš preko IR diode ali kake druge tehnike dalinskega prenosa. Lahko narediš to kot koračni regulator, kar se izkaže za primernejše. Vprašaj še koga, mogoče bo našel primernejšo rešitev. :)

glavic ::

ima kdo D/A načrt?
to rabim za zvočno ki ima digitalni izhod, in bi rad to razdelil na analogne kanale ....
Musselli bizi

Vlady ::

Ja prekodirnik je bolše kupit. Odvisno kater standard imaš. Ene zvočne kartice imajo že integriran D/A ac3 dekoder, tak da imaš že analogne izhode, ki jih moraš samo ojačat. Če se misliš sam lotit dekoderja, ti povem, da boš zmetal veliko denarja in živcev stran.

budili ::

lahko se jest vprasam eno :)

doma imam izhod na zvocni 5.1 (3 stereo izhodi) in sedaj imam priklopjene zvocnike cez en ojacevalec iz ene naprave (pojma nimam kaj je blo) je pa nek UTC tea2025 po podatkih sodec 1W ampak zame zadovoljivo:)

mogoce kdo ve ali obstaja 2.1 sistem, tko da imas 2 zvocnika + nizkotonec (softwersko izvedljivo na rac?) al je narejeno tako da je norm stereo izhod s kretnico + aktivni nizkotonec?

torej kaj bi blo najcenej pa preprosto, da bi lahko poganjal 40W rmsa (nazivna moc zvocnika) na 8omih?
ce bi recimo spustil samo stereo zvok, al je potrebna kretnica SAMO za nizkotonec, ki ma po podatkih frek. razpon 57-8000 (zgornja mal visoka al ni?)

hvala za vsak odgovor!

Vlady ::

1W??? Pa to vse neki hrešči.... pa 1W je dovolj komaj za slušalke >:D Softversko izvedljivo ne vem, kje bi se to dalo narediti, sam se verjetno ne da...
Najbolj pocen je, če sam dom aizdelaš ojačevalec... :)
In nizkotonec ima zarpon med 20-200Hz Približno. Odvisno tudi od samega zvočnika.

budili ::

ce bo men kaj jasn glede teh W
sem pogledal v datasheet je 2.3w pri 9v in 4 omih

ne vem ampak to prikljuceno na AC97 izhod (ena obicna matsonic plata) na Samsung zvocnikih z enga 40ksit stolpa prekleto dober tolce, verjeto bolj krutih membran nebi poganjalo ampak...:\

sam koliko je vazno kako mocan je vhodni signal- ker npr. na epoxovi plosci nforce2 je bolj sekalo?

al mam jest se dober sluh pa...:)

kaj je fora te kretnice: ce hocem na en kanal priklopit samo homemade aktivni nizkotonec, al moram dat kretnico al ne?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: budili ()

Vlady ::

Ja več vrst W-jev je :)
Lahko ti jih razložim v malem:
V elektroniki poznamo dve vrsti moči, pri izmeničnih signalih. Izmenični signal je tisti tignal, katerega je vrednost v pozitivni polperiodi enaka vrednosti v negativni polperiodi. Torej navaden sinusni signal je izmenični signal, če pa ga premakneš malo navzgor (ne večaš amplitude), torej mu dodaš enosmerno komponento, nimaš več izmeničnega signala, ampak sestavljenega.
Prav tako je zvok sestavljen signal iz več izmeničnih in enosmernih komponent.
Električno moč merimo pri enosmerni napetosti kjer velja enačba P=U*I
Pri sinusnem signalu, pa ta enačba ne velja več, ker napetost in tok spreminjata vrednost. Torej dobimo pri sinusnem (ali kakem dugem izmeničnem) signalu tri vrste moči. Nazivno, jalovo in efektivno. Pri akustiki se uporabljata dve: sinusna in efektivna. Zakaj navajamo te moči? Ker ojačevalce testirajo pri čistem sinusnem signalu. Torej na vhod pripeljejo sinusni signal, na izhod obesijo breme (ponavadi je to tuljava, ki nadomešča zvočnik). Ojačevalec do konca odprejo ali pa ga izkrmilijo, da se "odpre". Potem na koncu izmerijo napetost ali tok in izračunajo moč. Tako dobimo sinusno moč. Efektivno dobimo, če vrednost delimo z korenom z dve (ampak to velja samo za sinusni signal!!!). Če imamo kak drug signal, uproabimo drugačno vrednost deljenja. Torej efektivna vrednost nam predstavlja moč, ki bi jo dobili, če bi enakovreden enosmerni signal zamenjali z sinusnim. Samo kot vemo, enosmerni signal skozi ojačevalec ne bo naredil kaj veliko. Prej kaj skuril... Torej efektivni signal v akustiki poimenujemo R.M.S. Ta nam daje najbolj točno vrednost moči sistema! Druga moč je sinusna, ki jo izračunamo bolj preprosto. Amplitudo vstavimo v enačbo za moč in dobimo vrednost. Ta vrednost predstavlja sinusno moč, ki jo proizvajalci radi pišejo na embalažo, da malo "zavedejo" kupce. In tretja moč je glasbena moč. Da uvedemo ta pojem, moramo vedeti, da zvok ni izmenčni signal, pač pa je sestavljen in izmeničnih in enosmernih.... Torej pri glasbeni moči vzamemo srednjo vrednost napetosti, ki jo dobimo pri fizikalnem tonu. To pomeni, da na vhod ojačevalca pripeljemo sinusni signal z frekvenco 1KHz in zraven še vse pripadajoče harmonične komponente. torej vse harmonične komponente, ki so v frekvenčnem razponu ojačevalca. pri tem dobimo na izhodu nekako sestavljen sinusni signal, njega srednja vrednost napetosti, pa nam poda vrednost, ki jo vstavimo ponovno v enačbo za moč in izračunamo. Dobimo glasbeno moč, torej maksimalno moč, ki jo ojačevalec lahko požene, v zelo kratkem časovnem intervalu.
Torej da povzamem:
R.M.S. je najbolj realna moč, ji jo podajajo le najboljši proizvajalci zvočnikov in ojačevalnikov. Povprečni ojačevalniki, ki jih imamo za ozvočenje doma imajo moč
30-80W R.M.S Kar je več, so že koncertni ojačevalniki in zvočniki.
Sinusna moč je moč, ki jo dobimo pri "testnem" signalu na vhodu ojačevalnika. Ta moč ima nekoliko višjo vrednost, kot R.M.S vendar nam lahko dokaj natančno pove, realno vrednost sistema.
In zvočna moč, kjer jo navajajo najslabši proizvajalci audio opreme, da najbolj zavedejo neveščega kupca. Nam pa daje maksimalno vrednost, ki jo sistem prenese, v kratkem intervalu. Ta interval je v elektroniki dogovorjen z standardom 50Hz, torej času ene periode omrežne napetosti.
Upam da sem ti nekako razjasnil te pojme moči. :) :D >:D
Zakaj ti je na epoxovi matični bolje sekalo. Možno da je imela plošča izhod do 1V izhodne napetosti in ne samo 200mV kot je standard za neojačane izhode. No ta vrednost se zelo spreminja glede na proizvajalca, zato ne morem ravno reči standard, ampak bolj dogovor. Tu igra vlogo vhodna občutljivost ojčevalnika, ki je lahko od nekaj mV do 1V. 1V nam v audio tehniki predtsavlja nivo 0dB. to je torej tista skala, na radijih, mešalkah, ki je nekje od -60dB do 0dB. Ta je vhodni nivo izražen v decibelih. Izhodni pa je od 0dB navzgor. Ampak to niso tisti decibeli za jakost zvoka, pač pa za nivo napetosti, toka in moči.
Možno da je imela opoxova plošča večji nivo.... :\ mogu bi pogledat na netu, karakteristike njihovih plošč. Sam za to nimam časa, lahko pa se pozanimaš sam...
Če hočeš priklopit aktivni nizkotonec na aktivni zvočni sistem, potrebuješ aktivno kretnico. Kakšna je razlika ed aktivno in pasivno kretnico?
Razlika je v uproabi pasivnih in aktivnih komponent za sestravo kretnice. Torej kretnica, brez tranzistorjev, diod in operacijskih ojačevalnikov (torej sestavljena samo iz uporov, kondenzatorjev in tuljav) je pasivna kretnica. In te ne moreš uporabiti pri aktivnem nizkotoncu. Upam pa, da razlikuješ med aktivnimi zvočniki in pasivnimi... mislim ozvočenjem. Izdelava aktivne kretnice pa zahteva višje znanje uporabe operacijskih ojačevalnikov, ker moraš zadevo dobesedno narediti glede na vrednosti in specifikacije zvočnika, ohišja... :)
Bo dovolj jasno? >:D

Phoebus ::

fantje jaz bi pa imel lampaša :) A ve mogoče kdo za kakšen preizkušen (ne samo naračunan) načrt, ki uporablja lampe ki so še v produkciji?

Vlady ::

Torej lampaš misliš lightshow? Če to misliš imam enga doma. Doma narejen :) Dela pa na mikrofon po muski. In ima tri kanale, ki se jih da razširiti brez problemov. :D

stromar ::

Lampaši:
www.asv-sebart.si
sem bil tudi pri njemu doma in moram povedat, da delajo super

Drugače pa jaz prodajam 3W stereo ojačevalec z dvema EL84 in eno ECC83. Prodajam, ker je to zame zaenkrat malo predrag "šport". Je treba dobre zvočnike itd.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: stromar ()

Phoebus ::

Vlady ne, lampe so elektronke.
Stromar hvala na linku, samo bi sam izgradil...pa počasi delal, ker so res drage te stvari ;)

Vlady ::

Aha, sam jst poznam pod pojmom lampe luči... in ne elektronke :)

steev ::

Sm mal pozn, sam usen. A ma gdo tiste sheme od BLISKA k jih je talou dolg nazaj. Če jih kdo ma nj prosm pošle na uros313@email.si.


Hvala :P
:|

Vlady ::

Ja jst mam celotno izdelavo 100W DMOS ojačevalca na ta čip, tako da če kdo rabi naj mi pove. :)

steev ::

Tega mam! Rabm tistga ka je blisk po majlu talov.
:|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: steev ()

Vlady ::

Tega on ni talov, ker to je u bistvu moja zaključna naloga za zaključni izpit. So pa not vsi načrti in opisi postopkov :) Rabiš samo kupi ploščico in material ali pa sam doma zjedkaš in ohišje in zadeva laufa :D

singular ::

Vlady dej se mal zamisli kaj pišeš, piši to za kar veš da je resnično.

"1W??? Pa to vse neki hrešči.... pa 1W je dovolj komaj za slušalke"

1W ze kar lepo igra, popolnoma dovolj za sobno glasnost, normalne slušalke potrebujejo okoli 100mW, ne pa Watte..


Sinusna moč (največja glasbena moč) je dvakrat večja od rms moči.

Glasbeno moč si vsak proizvalajec izmišlja po svoje. V bistvu bi glasbena moč morala biti enaka sinusni moči ( Up2/Rbr) - na izhodu ojačevalca ne moreš dobiti več kot napajalno napetost.


"Ta interval je v elektroniki dogovorjen z standardom 50Hz, torej času ene periode omrežne napetosti."

Sploh ni važno kako dolga je obremenitev, dejstvo je da večje moči kot je Up2/Rbr neboš dobil. Tukaj ni nič dogovorjeno, vse kar je več kot Up2/Rbr je samo nakladanje. Pa btw, 50 hz = 50 period?:)


"Tu igra vlogo vhodna občutljivost ojčevalnika, ki je lahko od nekaj mV do 1V."

Zato imaš na npr. mešalki GAIN, s katerim si po svoje prikrojiš kaj ti predstavlja 0dB, kjer ti mora ojačevalnik dati na izhodu polno moč.


"1V nam v audio tehniki predtsavlja nivo 0dB. to je torej tista skala, na radijih, mešalkah, ki je nekje od -60dB do 0dB. Ta je vhodni nivo izražen v decibelih. Izhodni pa je od 0dB navzgor. Ampak to niso tisti decibeli za jakost zvoka, pač pa za nivo napetosti, toka in moči."

0.707V = 0dB v vsej elektroniki, ne samo avdiu.

Tista skala na napravah je ravno zato da nam pove kakšna bo glasnost. -60 do 0dB predstavlja dušenje izhodnega nivoja, ne pa vhodni nivo. 0dB je največji izhodni nivo - vrednost pri kateri naj bi ojačevalec dal polno moč.


"Razlika je v uproabi pasivnih in aktivnih komponent za sestravo kretnice. Torej kretnica, brez tranzistorjev, diod in operacijskih ojačevalnikov (torej sestavljena samo iz uporov, kondenzatorjev in tuljav) je pasivna kretnica. In te ne moreš uporabiti pri aktivnem nizkotoncu. Upam pa, da razlikuješ med aktivnimi zvočniki in pasivnimi... mislim ozvočenjem. Izdelava aktivne kretnice pa zahteva višje znanje uporabe operacijskih ojačevalnikov, ker moraš zadevo dobesedno narediti glede na vrednosti in specifikacije zvočnika, ohišja...
Bo dovolj jasno? "

Razlika med pasivno in aktivno kretnico je:
Pasivno se da med izhod ojacevalca in zvočnik, sestavljena je iz pasivnih komponent.

Aktivna kretnica (sestavljena je iz operacijskih ojačevalnikov) potrebuje več ojačevalcov, 2 sistemska rabi dva, 3 sistemska tri..
To pa zato ker nanjo priklopiš vir signala (npr. računalnik) katerega ti potem razdeli na frekvenčna območja in šele potem ojačaš. Zvočnik je tako priklopljen neposredno na izhod ojačevalca kar je prednost v primerjavi s pasivnimi kretnicami na katerih so izgube - tukaj jih ni. (Prav tako se poveča damping faktor..)

Pasivna in aktivna kretnica sta dva popolnoma drugačna pristopa razdelitve frekvenc.
Sistem z aktivnimi kretnicami je dražji, ker ima več ojačevalnikov, vendar je po tehnični in zvočni plati veliko boljši kot tisti z pasivnimi kretnicami.

Aktivno IN pasivno kretnico moraš narediti glede na specifikacije zvočnika. Če tega pri pasivni ne narediš imaš potem veliko večja odstopanja od želenih reznih frekvenc kot si bi želel.

Vlady ::

Eh gospod jst imam doma 1W slušalke :D 1W ni nč... Slušalke so pa profi za DJ-je in se morajo priklopiti na ojačan izhod. Na navadnem od zvočne kartice delajo prepotiho.
Navadne slušalke porabjo tistih nekaj mW ker so pač NAVADNE in zanič kakovosti!!! >:D Mal bolše kakovosti slušalke pa rabijo malce več...
In ti si zgleda šprical elektrotehniko v srednji šoli pri fiziki. Pri sinusni napetosti ne moreš preprosto vzeti to tvojo enačbo za moč, ker ne velja. Pač pa moraš vzeti efektivno napetost (torej napetost, s katero bi nadomestil to napetost). In je važno od obremenitve, zakaj pa pol potrebuješ v ojačevalniku kondenzatorje, da se napetost ne sesuje? >:D za okras verjetno da niso. Pač pa zato, da ti zagotavljajo vedno enako efektivno vrednost napetosti.
In 50Hz je standard, v ameriki je 60Hz. Res pa je, da ne moreš na izhodu dobit večjo kot napajalno napetost.
Večjo moč lahko dobiš, ampak samo v zelo kratkih intervalih (špicah).
Pa 0,707V?????? kje si to dobil? 1V je maksimalni izhod...
Poglejmo enačbo: Au = 20 * log (Aizh/Avh)
torej če je razmerje (Aizh/Avh)=1 dobimo log 1 kar je 0, 0*20=0dB.
0,7V je dušenje -3dB, ki pa je pomembno za pri risanju in računanju karakteristik. Kar je pod 0,7V je že dušen signal (to je takrat, ko rišemo frekvenčno karakteristiko. Od najvešje vrednosti odštejemo -3dB in potegnemo vzporednico. Nato tam kjer graf ojačanja seka to zporednico dobimo zgornjo in spodnjo frekvenčno mejo.) c c c:)

In pri kretnicah je nekako logično, da pri pasivni ne moreš dat na vsak zvočnik svojega ojačevalnika... Vsak elektronik to nekak ve zakaj...
Se pa da narediti 3 sistemski sistem z aktivno kretnico ki ima samo dva operacijska ojačevalnika... kako? preprosto... En ojačevalnik je "prirejen" preko pasivnih komponent k "prevajanju" višjih frekvenc drugi pa nižjih. Tisto, kar vmes "ostane" frekvenc pa se naredi pasivni filter in pelje na na 3. del sistema. Tako nekako improviziraš pri avto akustiki, kjer je potrebno čim manjše število komponent in čim manjša velikost. S kolegom smo izdelal tako kretnico in je delovala super. Samo mi smo naredili pasivno visotonsko področje (samo kondenzator).
Pri aktivnih kretnicah imaš pa še celo to prednost, da ti že same lahko predstavljajo nizkomočnostni ojačevalnik ali pa predojačevalnik... :) In pasivni kretnisi lahko precej zmanjšaš izgube z uporabo kvalitetnejših tuljav in kondenzatorjev ter uporov. Daš 1000 več za tuljavo in je že manj izgub... Tud kondenzatoje kupiš folijske, upore pa metalne... :D

"Aktivno IN pasivno kretnico moraš narediti glede na specifikacije zvočnika. Če tega pri pasivni ne narediš imaš potem veliko večja odstopanja od želenih reznih frekvenc kot si bi želel."

In kaka odstopanja imaš ti pri pasivnih kretnicah, če narediš ohišje zvočnika tako kot mora biti? :D Aktivno kretnico ni potrebno narediti točno glede na specifikacijo... samo upoštevati moraš frekvenčno območje zvočnika. To je pa to. Pri pasivni pa moraš poleg frekvence upoštevati tudi moč zvočnika, upornost (da sta prilagojena)...

steev ::

@vlady: mi lahko pošleš te sheme in načrte. Če hočeš.

Mail
:|

Vlady ::

No zadeve nimam na računalniku, pač pa na papirju. Oz. nekje na disku bi mogla bit, bom pa probal poiskat. Sedaj mi povej, če bi rad celotno zaključno nalogo, ki ti je ne dam čisto zastonj >:D (pač matral sem se z njo veliko časa in v njej je res napisano praw vse trud mora biti poplačan :D ) ali pa samo načrte, ki ti jih z veseljem pošljem takoj ko jih najdem. Samo ti načrti so zelo grobi (ploščica spisek materiala.... preizkušanje in nastavitev ojačevalnika pa boš moral izvrtati sam.:)

steev ::

Zaenkrat mi pošl sma te "grobe načrte". Mail je zgori.

TNX:P
:|

Vlady ::

Ne na disku nimam ker se mi je vmes 3x disk zj**bu mam pa na papirju pa ti lohk prefotkam :)

steev ::

Ja lahk mi pošleš po navadni pošti, al pa mi skeniraš.
:|

steev ::

Zej bom naredu ojačevalec iz dveh mono DMOS 100W (TDA 7294), pa me neki zanima:
1. A more met vsak vezje svojo maso, a jo mata lahko skupi.:\
2. Kuko je s trafo - dva vezja pa ena trafa; kuko se more vezat.

Pa še neki. Mam shemo pa vse kar spada zraven. Sam tiste slikce za osvetlit tiskano vezje nimam.. A ma kdo mogoče? 8-O
:|

Vlady ::

Jst mam celotne načrte... >:D Moj kolega je naredi ojačevalnik 180W iz ve teh čipov vezanih v bridge. Pri meritvah smo dobili ven celo moč 212W, ker smo mal povečal napajalno napetost (+-58V) :)

glinik ::

Home made ojačevalec, ok.Kako pa to špila?

Sam nekakor nisemp ristaš home made ojačevalcev, samo če zadeva špila, OK.Teško se jih losaš.

Povejte no, kako so se zadeve obnesle na kakšnih primerjalnih testih???To me zelo zanima.

A je že kdo recimo primerjal njegov home made ojačevalec z nekom Sonyjem, Maranzom, NAD-om itd...

Prosim poročajte.

Pa še to, je že kdo delal ojačevalec v A-klasi oz. ima že kdo s tem kakšne izkušnje?

Lp

steev ::

Vlady, mi prosm pošleš po pošti te načrte. Poglej ZS.
:|

Vlady ::

Nisem ravno primerjal tega ojačevalca z kakim sony-jem ali marantz-om. Lahko rečem, da ima majhno popačenje (po karkteristikah čipa vidno) in doseže nazivno moč.
Ojačevalc sem gonu na meritvah eno uro do fula odprtga na induktivnem bremenu (žica navita na leseno jedro). Z dovolj velikim hladilnikom, se zadeva skoraj nič ne greje. Ima zaščito proti pregrevanju, kratkemu stiku... Home made ojačevalnikov se tko ne prodaja ravno kot industrijsko narejenih, ampak jih imaš za svoj hobi. (saj jaz).
V A-klasi so večinoma predojačevalniki in ojačevalniki zelo majhnih moči, tako da se s tem ne ukvarjam veliko >:D :D
Steev bom skopiral pa se bomo zmenil :)

steev ::

Zej povrebi ZS.:D
:|

glinik ::

Vlady:

Lepo, da si se odzval.Daj probaj neko primerjavo naredit, saj me res zanima kako kaj zadeve špilajo.

Klasa A je razred zase :) pregrevanje, ogromna poraba W in podobni efekti so neizogibni :) .

Klasa A me zanima zato, ker imajo določeni znanci takšne ojačevalce.Pravijo, da se zelo pozna, če je ojač. v A ali AB klasi.Sam sem že slišal takšen ojač., le primerjati ga nisem mogel.Povedat moram tudi, da so to bile Gryphonove končne stopnje, katere še imajo po nekaj letih ceno miljon ali dva (sit seveda)>:D .Kdo pozna tega proizvajalca itak ve, da izdelujejo sam vrh končnih stopenj na planetu >:D .

Ok, malo sanjarjenja mora bit :) . Doma sem pa imel Gryphona S100 AB-klsa,100W na kanal 55kg.Gate para, o ceni pa raje nebi :) .Če te zanima: www.gryphon-audio.dk Foter od Xaserja jih prodaja v Ljubljani, trgovina VKLOP.

Lp

singular ::

"Eh gospod jst imam doma 1W slušalke 1W ni nč... Slušalke so pa profi za DJ-je in se morajo priklopiti na ojačan izhod. Na navadnem od zvočne kartice delajo prepotiho."

Kako si prišel na to da da zvočna ven 1W? Hja, 1W pri 4 ali 8 ohm ze mogoče, ne pa pri slušalkah, ki imajo večje impedance.. kdo je tu šprical kaj?

"Navadne slušalke porabjo tistih nekaj mW ker so pač NAVADNE in zanič kakovosti!!! Mal bolše kakovosti slušalke pa rabijo malce več..."

Večja moč NI boljša kakovost.

"In ti si zgleda šprical elektrotehniko v srednji šoli pri fiziki. Pri sinusni napetosti ne moreš preprosto vzeti to tvojo enačbo za moč, ker ne velja. Pač pa moraš vzeti efektivno napetost (torej napetost, s katero bi nadomestil to napetost)."

Ta "moja" enačba popolnoma velja saj pravi samo to da večje moči kot je Unapajalna2/Rbr tudi za nevemkako kratek čas ne boš dobil.

"In je važno od obremenitve, zakaj pa pol potrebuješ v ojačevalniku kondenzatorje, da se napetost ne sesuje? za okras verjetno da niso. Pač pa zato, da ti zagotavljajo vedno enako efektivno vrednost napetosti.
In 50Hz je standard, v ameriki je 60Hz."

PA KAJ MA TO VEZE S TEM:

"In zvočna moč, kjer jo navajajo najslabši proizvajalci audio opreme, da najbolj zavedejo neveščega kupca. Nam pa daje maksimalno vrednost, ki jo sistem prenese, v kratkem intervalu. Ta interval je v elektroniki dogovorjen z standardom 50Hz, torej času ene periode omrežne napetosti."


"Res pa je, da ne moreš na izhodu dobit večjo kot napajalno napetost."
Ja.

"Večjo moč lahko dobiš, ampak samo v zelo kratkih intervalih (špicah)."

No dej mal bl mi razlož to..


"Pa 0,707V?????? kje si to dobil? 1V je maksimalni izhod...
Poglejmo enačbo: Au = 20 * log (Aizh/Avh)
torej če je razmerje (Aizh/Avh)=1 dobimo log 1 kar je 0, 0*20=0dB.
0,7V je dušenje -3dB, ki pa je pomembno za pri risanju in računanju karakteristik. Kar je pod 0,7V je že dušen signal (to je takrat, ko rišemo frekvenčno karakteristiko. Od najvešje vrednosti odštejemo -3dB in potegnemo vzporednico. Nato tam kjer graf ojačanja seka to zporednico dobimo zgornjo in spodnjo frekvenčno mejo.) c c c"

No, spet bullshit, poglej si mal kaj je 1 dB v avdiu ne pa krneki prbijat, kaj je 0db je vse stvar dogovora in tukaj imas to lepo črno na belem..

Oglej si tabelo na drugi strani:
http://ocw.mit.edu/NR/rdonlyres/Electri...

c c c?|O


"In pri kretnicah je nekako logično, da pri pasivni ne moreš dat na vsak zvočnik svojega ojačevalnika... Vsak elektronik to nekak ve zakaj...
Se pa da narediti 3 sistemski sistem z aktivno kretnico ki ima samo dva operacijska ojačevalnika... kako? preprosto... En ojačevalnik je "prirejen" preko pasivnih komponent k "prevajanju" višjih frekvenc drugi pa nižjih. Tisto, kar vmes "ostane" frekvenc pa se naredi pasivni filter in pelje na na 3. del sistema. Tako nekako improviziraš pri avto akustiki, kjer je potrebno čim manjše število komponent in čim manjša velikost. S kolegom smo izdelal tako kretnico in je delovala super. Samo mi smo naredili pasivno visotonsko področje (samo kondenzator).
Pri aktivnih kretnicah imaš pa še celo to prednost, da ti že same lahko predstavljajo nizkomočnostni ojačevalnik ali pa predojačevalnik... In pasivni kretnisi lahko precej zmanjšaš izgube z uporabo kvalitetnejših tuljav in kondenzatorjev ter uporov. Daš 1000 več za tuljavo in je že manj izgub... Tud kondenzatoje kupiš folijske, upore pa metalne... "

Ne mi zdej kle o tem kako kej nardit, ker vem kako.. fora vsega je v tem da razlika med pasivnimi in aktivnimi kretnicami ni samo v različnih komponentah temveč tudi v načinu priklopa in kvalitete.
In ni res da za aktivno kretnico potrebuješ neko višje znanje elektronike, če imaš že načrt po katerem jo boš naredil. (Drugače pa izvedba z dvema OPA ni nevem kako dobra, ker suka fazo pri različnih audio frekvencah.)


"In kaka odstopanja imaš ti pri pasivnih kretnicah, če narediš ohišje zvočnika tako kot mora biti? Aktivno kretnico ni potrebno narediti točno glede na specifikacijo... samo upoštevati moraš frekvenčno območje zvočnika. To je pa to. Pri pasivni pa moraš poleg frekvence upoštevati tudi moč zvočnika, upornost (da sta prilagojena)..."

Ponavadi pametni ljudje najprej naredijo ohišje kakršnega si zelijo, šele potem pa se spravijo na kretnico.

V glavnem je pasivna veliko bolj občutljiva na zamenjavo zvočnika kot aktivna saj se ji spremeni celotna karakteristika razdeljevanja frekvenc.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: singular ()

singular ::

glinik: A klasa ojačevalci se prav nič ne pregrevajo, če pravilno dimenzioniraš hladilnik. Za kvaliteto je pač treba plačati in to plačilo je tukaj slab izkoristek:)

Meni najljubši so Passlabs ojačevalci, kateri so zelo znani in tudi dragi (stereo sistem pride od 5-10 mio sit), vendar se jih da narediti doma, ker Nelson Pass razdaja načrte tudi za "do it yourself" folk..:)

Vlady ::

@skaara:
Ja gospod nekatere zvočne kartice imajo posebej izhod za slušalke, ki se direktno veže na mešalko na mešalko pa lahko priklopim slušalke. Zelo nemogoče... :\ >:D :D

Aha seweda.. zate so 1W zvočniki boljša kakovost zvoka kot 1000W? Večja moč pomeni "zaloga" pri delovanju, tako lahko 1000W zvočnik pri 500W da veliko lepši zvok kot 200W pri 150W. Je tak? >:D :D

Ja sej to ti jst tupim, da ne moreš vzeti kr navadne enačbe za enosmerno napetost, če imaš sinusni signal??? Preber vse še 5x in si lepo nariš na papir. :D

Ja zvok ni lep signal, kar čivkajo že vrabci. Včasih v zvoku pride do kake "špice", in nekaj energije imaš vedno v kondenzatorju, takrat lahko v zelo kratkem času (par ms) dobiš tudi večjo moč, in to moč radi eni proizvajalci pišejo veselo na škatle. Kot recimo en sistem od Logitech-a 5.1 naj bi bil 1500W notri pa samo 25W zvočniki in kao 200W woffer >:D Kaj misleš da sm iz marsa padel, da bi jim verjel? :D

0,7V je v RF tehniki in ne v audio tehniki. Ker mora biti napetostno razmerje Au enako 1, da pride log 1 = 0, posledično 20*0=0dB.
V RF tehniki pa imaš točno določene te napetosti in tam je 0,707V.
RF tehnika in audio tehnika nista isto področje. V audio tehniki pa imaš več območij teh nivojev. Zarad mene lahko ti vzameš 5V za 0dB, samo na večina mešalnih mizah je 1Vpp!

U gospod pametni, ampak nekateri delamo kretnice sami, ker tudi doma izdelamo škatle za zvočnik, torej potrebujemo drugačne frekvenčne karakteristike. Pri pasivnih je to veliko lažje, kerjih je lažje izdelat (ne potrebuješ tiskanega vezja), in manj materiala uporabiš. Pri pasivnih pa moraš izračunat še dušenje na oktavo, popačenje, napajalno napetost, vhodni/izhodni novo... Ti seveda vse to narediš samo iz načrta >:D |O

Ja najprej se naredi škatlo in ptoem kretnico... a sem kje napisal da sem najprej delal kretnico in potem škatlo? Samo moraš pa vseeno upoštevati karakteristike zvočnika in sistema preden se sploh lotiš vsega delat.
Aktivni pa moraš spremenit vhodno/izhodne nivoje, dušenje na oktavo... Skoraj isto je. Pri pasivni pa lahko samo zamenjaš par elementov pa si spet na istem kot prej.

@glinik
Ne da se mi probavat teh ojačevalnikov, ker vseh takih primerkov tudi doma nimam. Mam enga od Technics-a in Aiwa-e pa lohk rečm da je Aiwa najbolša (po kakovosti) moj home-made pa najboljši po moči (najboljši izkoristek).
A-razred ojačevalnikov sam uporabljam samo kot predojačevalnike (za dvig nivoja), kot ojačevalniki pa mi niso kej preveč, ker so zelo predragi. Je pa razlika zelo občutna pri A in AB klasi. Se jo sliši, če poslušaš dovolj na glas.

singular ::

Eh, teb se neda 0 dopovedat, ne priznas da si dolocene stvari pomesu pa tud ce ti dam link v kermu ti tocno pise.. Tud jst sm pomešu, ni 0.707 ampak 0.775V - ta napetost je na 600ohm uporu pri toku 1mA, to je definicija 0dB za Audio. (Za RF je ta nepetost 0.224V kot ti zraven prav lepo piše.)

Doma mam 2x1kW RMS (na 4 ohme) amp, ki sem si ga naredil sam, in tudi 1W RMS class A amp, ki sem ga naredi sam - > pri 1W je glasnost čisto spodobna - zadovoljiva za doma za normalno poslušanje, in če ga pri isti spodobni glasnosti primerjam z "tavelikim" se opazi ogromno razliko v kvaliteti. Torej večja moč NI (vedno) večja kvaliteta (odvisno tudi KAJ je zate kvaliteta, če je to glasnot pol..).

"Ja zvok ni lep signal, kar čivkajo že vrabci. Včasih v zvoku pride do kake "špice" "

Ja pa? Ta špica na izhodu nikoli ne more biti večja kot je napajalna napetost.

http://sound.westhost.com/power.htm
Ewo na tem linku imaš lepo razloženo o močeh. In tu vidiš pač to kar sem jaz že vse napisal. Res se mi ne da še enkrat.

"U gospod pametni, ampak nekateri delamo kretnice sami, ker tudi doma izdelamo škatle za zvočnik, torej potrebujemo drugačne frekvenčne karakteristike. Pri pasivnih je to veliko lažje, kerjih je lažje izdelat (ne potrebuješ tiskanega vezja), in manj materiala uporabiš. Pri pasivnih pa moraš izračunat še dušenje na oktavo, popačenje, napajalno napetost, vhodni/izhodni novo... Ti seveda vse to narediš samo iz načrta "

Haha? Sem pa naredil že veliko več kot ti in tudi boš in ne samo z načrtom (DOH!).. Pa ne me pripravit da ti prilepim še en link (ker meni ne verjameš) kako se pravilno izdela pasivno kretenico ker se boš prijel za glavo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: singular ()

glinik ::

Ja, to mi je znano da Nelson Pass podarja svoje načrte.Sem pa prepričan, da en home made ojač in njihov tovarniški z istim načrtom ne igrata enako.Tu ni nobene logike.

Si že naredil kakšen ojač. z Passovim načrtom?Če si, kako pa kaj špila zadeva?

Kolega ima predojač. Aleph P.Zanj je dal 2000EUR, glede na to da je predoj. kot nov ga je dobil baje za dobro ceno.Prej je imel Electrocompainetov predojač. EMC1, pa ga ta Pass odpihne ko keks.OK, sistem ima na zelo visokem nivoju, tako da se razlika med predoj. takoj opazi.

Če pa tvoji home made ojač. igrajo vsaj podobno kot tisti iz tovarne, potem si pa ded :)

Lani sem bral en intervju z šefom Gryphona, Flemming Rasmusen in je dejal da ti nobeno podjetje ne bo nikoli izdalo tiste prave skrivnosti, ki obučno izbolšajo zvok komponente.Osnovni načrti ti ne pomagajo kaj dosti, če ti ne poznaš točno dolčenih skrivnosti vezja in ostale elektronike.Če je to res, jaz ne vem (recimo da je).

Ojač. na elektronke mi nekakor niso všeč, tako kot mi niso všeč gramofoni.Elektronka špila zelo solidno sredino, višina in bas sta pa premedla.

Če bi ti uspelo naredit kombinacijo iz Passovih načrtov (ped. in končna.), in bi to špilalo, svaka ti čast.Če bi dobil načrte od Aleph P-ja in načrt od kakšne 2x100 ali 2x150 W končne stopnje, potem bi to bilo to.

Ali mogoče poznaš katerega, ki je uporabil Passov načrt in naredil ojač.?

Koliko vem, je Pass edini priznani proizvajalec v Hi-Endu ki "podarja" načrte na internetu.Zanimivo bi bilo, če bi človek dobi načrte od X0.1 ali X0.2 ali celo X0.3, ki je v 3-h delih 8-O

Lp

singular ::

glinik: Sem naredil Aleph X predojacevalec od Passa (moj edini preamp, ki ga še vedno uporabljam, z njim se doslej ni mogla primerjati nobena stvar), v bistvu enak kot tisti model ki se prodaja.. Od Passovih ojačevalcev pa Zen, keterega sem omenil v prejšnjem postu (tisti 1W ojačevalec). Spila zelo lepo, samo pri basih mu malo zmanjka, ker ima majhen damping faktor.. Alephi pa seveda odpravijo tudi to pomankljivost saj so eni najbol cenjenih ojačevalcev.

Vsi načrti so na internetu, so karseda enostavni, saj Pass hoče čimmanj komponent na poti signala, da bi nakoncu ven prišel kar najbol naraven zvok. Imam tudi vse sheme njegovih ojačevalcev, Alephov in tudi XA, ki se zdaj prodajajo.. Samo enkrat si bo treba čas (ok, veliiiik časa:)) vzet pa narest dva:) Mam že vse, sam trafotov ne..

Če hočeš prebrati kaj več o passovih ampih si poglej na www.elektro-n.com forum..

X0.1, X0.2, X0.3 so si v bistvu (samo vezje) vsi enaki, samo da ima X0.3 ločen napajalni del od ojačevalnega itd..


Pass je car. :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: singular ()

glinik ::

Kje si pa doma ti?

Imaš cel sistem na Passovem rangu?

Lp
1 2
3
4 5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Ojačevalec 2x50W

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
285021 (4297) VolkD
»

ojačevalec s čipom STK4050

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
274050 (3670) Highlag
»

Ojačevalec

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
202283 (2042) stromar
»

Ojačevalec

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
233399 (2697) BREZNKAR
»

elektroniki kje ste!!!

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
294160 (3560) footprint

Več podobnih tem