» »

teleskop

teleskop

1
2
»

schurda ::

Nikoli na bo velik, res ne. Pač pa se z opazovanji naučiš videti fine detajle, ki jih na prvi pogled ne moreš. Pa še razmere se neprestano spreminjajo. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.

Dobil sem podatek, da je mars velik 23 ločnih sekund, kar pomeni, da moramo imeti približno 75x povečavo, da ga vidimo kot luno s prostim očesom (približno pol ločne stopinje). Ena ločna stopinja je približno širina mezinca pri iztegnjeni roki.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: schurda ()

Marjan ::

zigam: luno komi opaziš? Kaj hočeš s tem povedat?
Na luni vidiš ogromno podrobnosti s prostim očesom.

Mars pa ti res lahko povečaš na navidezno velikost lune, ampak če nimaš teleskopa za "maljone" potem bo tak Mars zmazek.

Tako, da planete se gleda čisto majcene z zelo dobro ločljivostjo! Pri vsakem teleskopu je najbolje najti tak kompromis.

tx-z ::

kr hočem povedat je; da je luna ena mala kuglca-je že res da vidš kakšne podrobnosti kej preveč pa tut ne.
v kakšnem razmerju bi bla pol velikost lune s prostim očesom in marsa z 90x povečavo??
tx-z

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tx-z ()

Marjan ::

zigam: kaj ti pomaga Mars v celem vidnem polju, ce je pa oranzna megla!?

BigWhale ::

> kr hočem povedat je; da je luna ena mala kuglca-je že res da vidš
> kakšne podrobnosti kej preveč pa tut ne.

Ja kaj bi pa ti rad videl?! Stopinje gor? ;) Pa the dark side of the moon? :P

Mnja, ne bo slo. Planeti so majceni diski... okrog njih pa se kaka manjsa pikca, luna. :) V najboljsem primeru, bos videl obroc okrog Saturna. Aja, vse bo bolj ali manj bledo rumene barve, le Mars bo rahlo rdeckast. Venero pa gledas zjutraj ko se dani oziroma zvecer ko se veceri ;)

Merkur sem pa zamudil ob prejsnjem soncnem mrku, ga je ravno oblak prekril :(

Marjan ::

Tud Merkur se da videt.

Tik preden Sonce vzide in takoj ko zaide!

schurda ::

1. Dej zigam, razmišljaj malo, saj si se tudi ti učil matematike v šoli. Če ne ti tudi najboljši kompjuter ne bo pomagal.
Imam podatek za velikost marsa 24 ločnih sekund. (Če ima kdo kaj bolj natančnega, naj pove). Če to pomnožim z 90, dobim:
24" x 90 = 2160".
Pod tem kotom vidim mars skozi tak teleskop. Luna ima premer pol ločne stopinje, kar pomeni:
0.5˙ x 60 x 60 = 1800".
No, in če bi rad zemerje:
2160" : 1800" = 1.2
Torej bo premer marsa v telekopu za 20% večji kot premer lune brez.

2. Ne vsi zdej govorit kakšen mogočen teleskop je treba imet, da opazuješ mars. Namreč: teleskop odprtine 4.5" ima praktično ločljivost 1", kar pomeni boljšo, kakor vsakdanji seeing. Verjemite, že precej let opazujem, pa sem imel samo enkrat samkrat seeing manj kot ločno sekundo, drugače je bil vedno slabši. Torej, ne pomaga ti zrcalo od 1m, če je seeing zanič.

3. Newtonova optika ima kot je bilo že omenjeno dobre in slabe lastnosti. Pri tako majhnih objetkih se koma na robu sploh ne pozna. Pozna pa se centralna obstrukcija objektiva, saj sekundarec zakrije ravno ta sredinski del, ki je najboljši za opazovanje. Zato pa se lahko slika refraktorja kosa s sliko večjega reflektorja. Ampak ločljivost ostaja samo funkcija premera in ničesar drugega. Kar pa še pridobim s premerom, je kontrast in svetloba.

4. Torej, za mars (in še za kaj drugega)je ta teleskop povsem zadosti in dovolj dober. Ne mi zdej več govorit o teleskopu za maljone. Mogoče bi se splačalo kupit še 5mm-6mm okular, ki ti da 150x-180x povečavo, za res odlične pogoje.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: schurda ()

tx-z ::

torej recimo da si kupm še 5mm okular al pa 10mm barlow 2x okular pa bo mars za 2.4x večji od lune brez teleskopa??

a mi lahko še kdo pove recimo da si mars natisnem na en papir; recimo da bo premer mars 4cm: kok daleč morm dat ta papir od sebe, da bi prbližn vidu kakšen bi bil mars na 90x povečavi??

aja: a andromedo bi se vidl??
tx-z

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tx-z ()

schurda ::

1. Kaj pomeni 10mm barlow 2x? Mogoče si mislil 10mm okular in barlow 2x? Jaz ti barlowa ne priporočam, raje kupi okular.

2. Če je kot pod katerim vidiš mars pri 90x povečavi 2160 ločnih sekund in velikost 4cm, potem moraš postaviti slikco na razdaljo, ki ti jo pove enačba:

tg fi = D / L

V bistvu je to približek, ki velja pri majhnih kotih. Prava enačba se glasi:

tg (fi/2) = D / 2L

Torej L = 3.8 m.

3. Andromedina galaksija se vidi s prostimi očmi. BTW je to najbolj oddaljen objekt, ki se ga s prostimi očmi vidi.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

tx-z ::

a lahko razložiš to s koti??

a je to normalno da je tok majhno pr taki povečavi al kaj??
tx-z

schurda ::

Dej no, zdej že malo pretiravaš. tangens kota je nasprotna kateta deljena s priležno. V tem primeru je to D /L ali bolj točno tamgens polovičnega kota = (D/2) /L. Nariši skico pa ti jasno. D je premer tvojega krogca, L pa oddaljenost.

Ja jasno je, da so astronomski objekti napram tistemu, kar vidimo ponavadi okoli sebe majhni. Ja, vse je majhno, obstajajo še bolj majhni. A na to se navadiš.

Resnično majhno (v praksi seveda) pa je, ko objekta ne moreš razločiti od zvezdice. Ampak to pomeni, da je njegov premer okrog ločne sekunde ali manj.

Pa še nomenklatura: v opazovalni astronomiji se za "velikost" uporabljajo enote kota: ločne stopinje, minute in sekunde. Tukaj se ne govori o kilometrih. Ker pa za določene objekte poznamo tudi oddaljenost, potem "ta pravo velikost" lahko takoj izračunamo. Seveda spet z uporabo gornje formule.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: schurda ()

BlackHole ::

Schurda, pa je to v praksi res, da bi za Mars potreboval tako malo povečavo, če bi ga hotel videl v velikost lune s prostim očesom? Jaz sem enkrat opazoval Mars (malo pred zimo) z mojim 20cm reflektorjem (ga nimam več). Ne vem, kolikšna je bila povečava (sigurno okrog 100x če ne več), pa sem videl komaj kaj več kot s prostim očesom.
Marjan, ti se zelo spoznaš na teleskope?

Zgodovina sprememb…

schurda ::

Ne more biti drugače. Ena izmed nalog teleskopa je, da poveča sliko. Če ti povečaš mars, da je tako velik kot luna, potem to ni vprašanje "v praksi ali ne". To je dejstvo. Druga stvar pa je koliko bi ti potreboval. Jasno je, da bi si vsakdo želel večje povečave. Čim večje, tem boje. Da bi pač videl bolj majhne detajle. Ampak pri tem pa nas omejuje 1. ločljivost teleskopa, 2. atmosfera.

Recimo, da imaš dve povečavi: 90 in 180. Pa okularji so tudi dobri. Ni nujno, da je pri 180x povečavi videti več detajlov. Lahko celo manj. Pa še slika je temnejša. Zato kdaj tudi opazujemo pri manjši povečavi, saj je slika ostrejša in svetlejša, oko pa se lahko bolj osredotoči nanjo in vidi več.

Če pa enkrat presežeš koristno povečavo, se pravi približno dvakratni premer v mm, potem ne dobivaš več novih informacij v sliki, ampak samo povečuješ zmazek.

Tudi sam sem opazoval planete s povečavo tja do 300x, na 20cm teleskopu. Ampak največkrat sem se odločil za okrog 150x. Odvisno pač od opazovalnih pogojev. Ampak kot sem nekje že omenil: Opazovalni pogoji se spreminjajo. Lahko buljiš ure in ure v planet, pa vidiš bolj malo, nato pa se za trenutek ozračje umiri in zagledaš morje detajlov. Pa še praksa prinese svoje. Opazovanj vajeno oko vidi precej več, kot oko neizkušenega opazovalca. Pri planetih pa je to še posebej izazito.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: schurda ()

Senitel ::

Sicer o astronomiji nimam kaj dosti pojma, ampak vseeno...
Ce imas prakticno locljivost 1" in je mars velik 24" je to tako kot, ce prevedemo na racunalniske pojme, 24 x 24 pik velika slikica. In ce prevedemo to nazaj v nek astronomski okvir, bo vsaka pika pokrila 283 x 283 km Marsove povrsine.
Torej ce povzamem kaj se vidi na marsu: juzna ledena kapa (~3 pik), severna ledena kapa (~5 pik), Olympus Moons (~1 pika - ce glih tocno ves kje iskat >:D).
Po drugi strani pa ce gledamo luno lahko naredimo 1800 x 1800 pik veliko sliko, kjer vsaka pika predstavlja detajl velikost 2 x 2 km na povrsju.
Se mi zdi, da bo tole bolj razumljivo racunalnicarjem. Seveda, ce sem pa ze jaz zabluzil me pa prosim popravite. :8)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Senitel ()

Marjan ::

BlackHole:
> Marjan, ti se zelo spoznaš na teleskope?

Niti ne. Schurda ve veliko več, kar njega poslušite 0:)

Imam pa en teleskopek doma in malo gledam predvsem planete. Bil sem pa tudi že na parih astronomskih srečanjih in sem imel priložnost pogledat čez 2metrske in tudi čez 3m teleskop.


ps: ja, 'čez'... nevone >:D

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Marjan ()

nevone ::

Marjan

ps.

Ne ti men >:D. A je prav?
Če je čez je čez če je skozi je pa skozi. Resnica pač.

o+ nevone

schurda ::

Senitel: Ja, seveda. Nisem sicer šel preverjat številk, ki si jih izračunal, po občutku pa vem, da so pravilne.

Marjan: Jaz še nisem imel prilike pogledat skozi meterski teleskop. Kakšen je občutek in kaj si lahko videl? Malo opiši.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

Marjan ::

nevone:
po moji definiciji je pač 'čez' :P. Izi nevone izi ;). Se bom potrudi na 'skozi', samo zate 0:)

schurda:
bili smo na Spikinem srečanju lansko leto, nad Kamnikom, v enih rovtah, kar dosti nadmorske.
No, in so fantje privlekli svoje teleskope, in tudi društvene. Take tavelike home-made! Ko moraš na par stopničk stopit, da pogledaš v okular. Gledali smo pa meglice, galaksije, razne t.i. tančice, zvezdne kopice, dvojne zvezde, iz barv zvezd smo ugotavljali starost itd.
Men se zdi, da smo vidli okol 40 Meseirjevih objektov, in to zelo dobro.
V Kamniku je sploh vsake toliko časa astronomsko srečanje kjer lahko vsak pogleda skozi(!) profesionalni teleskop. Priporočam, berite Slo-astro in razne astronomske forume za datume srečanj.

schurda ::

Tukaj je eno vprašanje, ki mi ga je posla Barakuda, vendar se mi zdi tako splošno in prepričan sem, da veliko ljudi tega ne bi znalo, zato ga kopiram kar sem.

Živjo:)

Men so prjatli za rojstn dan kupli teleskop. No pa smo tam. Neskončno (no skoraj neskončno:D ) si želim opazovati nebo. Tam kjer živim, je svetlobna onesnaženost zanemarljiva, tko da vsaj neke minimalne pogoje imam. Ampak, problem je v tem, da na nebu ne znam poiskati nebesnega telesa, ki bi ga želel opazovati (razen lune:( ), niti ne vem kateri okular naj izberem za opazovanje (priložena sta dva)Ne mislim samo, da ne poznam ozveszdij in posameznih zvezd. Tle se bom že potrudil in si poiskal ustrezen "atlas" ali zemljevid zvezdnega neba. Problem imam, ko se odločim, recimo za neko nebesno telo, kako ga ujeti v objektiv.

A bom zlo neumno vprašal, če te vprašam kako poiščem neko konkretno nebesno telo, recimo planet Mars in to na nebu, pol pa še kako ga sploh ujamem v objektiv.:8)

Za odgovor (po možnosti čim bolj preprost, ker sem tle res total začetnik) se ti iskreno zahvaljujem

:)

Barakuda

Tukaj sta v bistvu dve vprašanji: orientacija na nebu in obvladovanje teleskopa. Že takoj na začetku tio moram povedati, da je to napisati težko. Najbolje je, če ti eden pokaže. V glavnem, preden sploh začnem, naj navedem nekaj literature, ki se mi zdi dovolj enostavna in dosegljiva.

Na fakulteti za matematiko in fiziko je komisija za tisk, kjer dobite knjižici:
Astronomska opazovanja (osnove orientacije na nebu in iskanja objektov)
in
Presekova zvezdna karta (opisi objetkov, ki jih vidimo s prostimi očmi in binokularji).
Mislim, da je cena vsake okrog 300SIT, pa še domov pošljejo, če hočeš.

Poskusite najti starejše izvode revije Spika, kjer so zvezdne karte v sredini čez celo stran (ne une ta okrogle, kot so zdej). Te karte, ki jih naberete 12 iz 12 številk bodo zadoščale praktično za vse.

Ko pa boste enkrat že na pol profesionalci, se pravi, da boste želeli najti bolj težke objekte, potem seveda sledi Uranometria 2000.0.

Orientacija: Žal nam danajšnji tempo življenja skoraj ne dovoljuje več, da bi poznali nebo, kot včasih. Recimo moja stara mama se je komot znašla po nebu, pa ni imela niti osnovne šole. Tu obvezno rabiš eno karto celega neba, oz. poletnega (za sedaj). Kar lahko storiš je to, da se obsrneš proti severu (oz. severozahodu) in poskusiš prepoznati veliki voz. To je najbolj markantno ozvezdje severnega dela neba in to je osnova. Če podaljšaš zadnji dve zvezdici od voza 5x, prideš do severnice. OK, to je osnova. Več boš našel v knjižici Ast. op. Okrog zenita se bohoti takoimenovani poletni trikotnik, sestavljen in treh svetlih zvezd: Vege, Atairja in Deneba.. Na jugu sta trenutno škorpijon (glavna zvezda je rdeči Antares) in strelec. Če pa pogledaš zvečer malo bolj pozno na vzhod, vidiš mars. Prepoznaš ga po značilni rdečkasti barvi, pa še najsvetlejši objekt je trenutno na nebu. Planet ločiš od zvezde po tem, da običajno NE MIGLJA. Na zahodu pa zahaja svetli Arktur, do katerega te pripeljej ozvezde ojesa velikega voza. Podaljšaš jih in že si tam. Če boš vztrajal bolj pozno v
noč, boš na vzhodu videl že Voznika in seveda svetlo zvezdo Kapelo.

Naj ti ne bo škoda, da se naučiš orientacijo, ker je to nujno za opazovanja. Pride ti prav tudi v vsakdanjem živjenju, če kje hodiš in nimaš kompasa. Samo oblačno ne sme biti.

Opazovanje s teleskopom. Najprej ti svetujem, da si vzameš s seboj binokular. Prvič, ima majhno povečavo in takoj najdeš objekt. Drugič: slika je pravilno obrnjena, v teleskopu in v iskalcih ni. Ko torej izbereš objekt, ga poskusi pogledat najprej z daljnogledom, potem pa z iskalcem na teleskopu poskušaj nacentrirat čimbolj v center. Pogoj je, da je iskalec, res dobro nastavljen na teleskop. To lahko storiš podnevi, tako da pogledaš kakšen zelo oddaljen predmet (par km oddaljenosti). Ko nastaviš center v iskalec, dej na teleskop najmanjšo povečavo (okular z največjo goriščno razdaljo) in poglej skozi. Lahko, da je potrebno izostriti sliko. Ponavadi kar precej. Če nimaš iskala na teleskopu, je stvar malo bolj zapletena. Lahko si narediš nekakšen nišan ali kaj podobnega in pritrdiš nanj. Drugače pa pogledj z očesom čisto ob teleskopu in nacentriraj objekt. Potem pa pejdi z glavo za 90˙ na drugo stran cevi in naštimaj še po drugi osi. Običajno je vidno polje pri majhnih povečavah okrog stopinje, kar pomeni recimo 1/5 vidnega polja v binokularju. Tako si lažje predstavljaš razmerja. Poskušaj si zapomnit nekakšen vzorec zvezd, recimo trikotnik, lok ali kaj podobnega in se po njem ravnaj. Vedi pa, da je slika v teleskopu obrnjena. Če nimaš prizme je zamenjano gor-dol in levo-desno, če ne pa samo levo-desno. Najprej vadi na lahkih objektih: luna, mars, svetle zvezde, oddaljeni objekti podnevi in bognedaj sonce, če nimaš filtra zato.

BTW: napiši še kakšen teleskop imaš, pa njegove karakteristike. Pa, če bi rad res tako oapzoval nebo, se udeleži kakega mladinskega astronomskega tabora. Zdej je glih ta pravi cejt za to, ker jih je po Sloveniji precej. Pa v kakšno društvo pejdi pogledat. Jih je tudi precej.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

schurda ::

Marjan: bil sem tam eno leto, samo je bilo glih oblačno. Verjetno misliš na Kisovec. Letos bo tudi: za tiste, ki ne berejo Spike: 20. spetembra, ob koči seveda.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

Barakuda1 ::

:)

No, kr velik sm zvedel:)



Glede udeležbe kakšnega tabora, bo zame očitno najprimernejši tisti na Kisovcu, tko da je kr velik vrjetnosti da se bom znašel tam.


Hmmm, kakšen tip teleskopa imam.

Proizvajalec je KONUS.
No, podatki na dokumentaciji pa so naslednji

- Newtonov reflektor z zrcalom premera 114 mm (4,5")
- F. 500
- f/4,3

priložena sta še dva okularja

- H20
- F6
- Iskalec 5x24mm

Ter filter za opazovanje lune in motorček na baterije za avtomatičen pomik. Da je zraven tudi stojalo, se pa razume.

Eto, to je to.

In dodatno vprašanje. A je za začetnika primeren ali ne.:8)



Barakuda

schurda ::

Ti imaš pa res dobre prjatle!

V bistvu je podoben tistemu, ki je zgoraj opisan, zrcalo istega premera, samo goriščnica je drugačna. Za začetek je enkraten. Pa še za kaj več kot samo začetek. Samo za tisti okular F6 mi ni čisto jasno kaj je. Povečave boš imel:
500mm:20mm=25x in
500mm:6mm=83x.
Dovolj zaenkrat. Glede na to, da ima tudi motorček, boš pa še kaj lahko posnel. Ko boš imel keš, si kupi boljše okularje. Tako bo slika boljša.

Firma je mislim, da italijanska. Sicer ni to špica, ampak je dovolj dovolj dobro.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: schurda ()

Marjan ::

Ja, se vidmo na Kisovcu :)

Barakuda1 ::

Samo za tisti okular F6 mi ni čisto jasno kaj je


:\

Aaaa, to. Mal sm fil frfrast:8)

moral bi bil napisat

F6mm

ampak zgleda da si že tko sam ugotovo.

Barakuda

No, pas naj še kter reče, da prjatli (sploh dobri) niso uredu zadeva:) :)) :)

schurda ::

Še vedno mi ni jasno kaj je F. H pomeni Huygens, K Kellner, MA Modified achromat, itd... Ampak za F pa še nisem slišal. mm pa se pišejo ali pa ne, zavisi od firme.

Lepo, da še uporabljaš predpreteklik. Moja stara mama ga je še. Jaz pa ga nisem nikoli.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: schurda ()

Barakuda1 ::

Sm še enkrat pregledal kwa piše na papirjih in na škatli (embalaži). Eto, pa še zmer piše tko kot sm zapisal.0:)

Kaj pa kaj pomen, pa tko al tko pojma nisem mel (še zmer ga mam bolj mal) vse do dons:8) .


Barakuda

p.s.

Glede predpreteklika pa:\ kwa pa veš, mrbit sva pa s tvojo staro mamo hodla skup v šolo, al pa vsaj v paralelko:D
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Teleskop

Oddelek: Pomoč in nasveti
222077 (1014) krneki
»

Teleskop ?

Oddelek: Kaj kupiti
193573 (3189) quartz
»

kje, kako in kakšen teleskom naj kupim?

Oddelek: Loža
101573 (1247) Dr Evil
»

Pogled na Zemljo, Luno in Jupiter z MARSA ! (vidi se Ameriko z Marsa ?!)

Oddelek: Loža
91639 (1415) ABX
»

Teleskopi in opazovanje (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
535853 (5347) EvilGod

Več podobnih tem