Z ZDA ima Norveška tesne obveščevalne stike že od 50. letih minulega stoletja, ko sta državi podpisali sporazum NORUSA. Norveška je zaradi svojega geografskega položaja edinstvena za vohunjenje za Rusijo (tedaj Sovjetsko zvezo), zlasti o njihovi floti podmornic, raketnem sistemu in vojaških aktivnostih blizu evropskih meja. Sodelovanje se je okrepilo leta 2001, ko so Norvežani od ameriške NSA želeli tehnologijo za satelitsko prisluškovanje (FORNSAT). NSA ni le dobavila ustrezne opreme, temveč so se norveški obveščevalci hodili v ZDA tudi usposabljat. Prve satelitske antene v ta namen je Norveška dobila že leta 2003, leta 2005 pa je Victory Garden začel polno obratovati. Tarča seveda še zdaleč ni več le Rusija.
Erik Reichborn-Kjennerud z Norveškega inštituta za mednarodna vprašanja pojasnjuje, da očitno Norveška od ZDA nabavlja več in več čedalje bolj specializirane prisluškovalne opreme, o čemer javnost ni obveščena. Še lani je norveška ministrica za obrambo trdila, da je Victory Garden namenjen satelitskim komunikacijam z norveškimi enotami v tujini, kar še zdaleč ni celotna zgodba. Podatki The Intercepta kažejo, da je Victory Garden zelo uspešen tudi pri prisluškovanju mednarodnim klicem, elektronskim sporočilom in drugim komunikacijam prek satelitskih omrežij, saj lahko "vidi" 130 tujih satelitov. Problematično pa je, da so več let zbirali tudi podatke o norveških državljanih, o čemer je parlamentarni odbor za obrambo prvič slišal leta 2014. Predsedujoči odboru Eldbjørg Løwer je pojasnil, da je glavni cilj zagotoviti, da norveška obveščevalna služba ne bo nadzorovala Norvežanov na Norveškem. Obveščevalna služba medtem odgovarja, da so prometni podatki telekomunikacij norveških državljanov pomembni, ker s tem identificirajo potencialne tarče, zagotavljajo pa, da jih ne uporabljajo za vohunjenje in nadzor nad Norvežani.
