Priklop peltierja

Pozdravljeni,

Delam en lasten hladilnik radiatorja vode, pa me zanima, kako tocno priklopim peltierjevo ploscico - a jo lahko priklopim kar na molex konektor kot imam tudi ventilatorje? Napajalo je Antec TruePower 430W, tako da obremenitev ne bo problem, saj ima ta peltier maksimalno 27W moci. Se ze vnaprej zahvaljujem za nasvete.

Ne rabim mocnejsega, itak ze ta naredi prevec ledu in kondenza :P. No, prosim, povejte mi, kako ga priklopit, lahko na molex? Peltier je na 8.5V.

Njok, hladil bom hladilnik, pa naj se slisi se tako butasto. Samo se razmisljam, ali naj to pocne preko adapterja ali z direktnim stikom. Bojim se, da bi nastalo prevec ledu, ki bi onemogocilo hlajenje radiatorja, zato si moram se omisliti antikondenzacijsko pasto. Vse skupaj pa bo pocivalo v enem pleksi ohisju. Nacrt je ze narejen (okej, dva 'release candidatea').

Zanima me, kako imajo ostali priklopljen peltier?

Oprostite, da se vtikam v vaše teme, ampak bi me res zanimalo nekaj stvari okrog tega hladilnega elementa.
1. Kje se ga da dobit in kakšna je cena?
2. Kako ohlaja?
3. Poraba energije?
4. Boljše in slabe lastnosti
5. Kako bi se izognil kondenzaciji? (že ko sem slišal)


Hvala za odgovore.

Še nekaj. Molex priključki so uni kot za priklop za CDrom, disk,... ali so drugi?

Najprej da odgovorim Cobri:
1. pri nas Conrad samo je drag, zato za kakimi močnejšimi modeli raje pobrskaj v tujini.
2. TEC (thermo electric cooler) ali po domače Peltier. TEC deluje zaradi Peltierjevega efekta, ki je bil odkrit 1834. Ta efekt se zgodi ko električni tok teče skozi dva različna prevodnika. Odvisno od smeri toka bodo prevodniki ali absorbirali toploto ali pa jo oddajali. Zadeva je v bistvu toplotna črpalka in količina prečrpane toplote je direktno povezana z električnim tokom. Efekt je najbolj učinkovit, če je termopar narejen iz dveh čimbolj prevodno različnih materialov (polprevodnikov). Peltierji se na žalost ne dajo navijat, torej so sposobni prečrpati točno specificirano količino energije ob neki temperaturni razliki (običajno okoli 60°C) vendar pa je ta razlika podobno kot dobavna višina pri vodnih črpalkah določena takrat, ko na vroči strani ni bremena. Ta delta T ki se ustvarja med vročo in mrzlo stranjo pada linerano z obremenitvijo in je enaka 0°C ko je toplotna obremenitev enaka maksimalni moči peltierja. Prav zaradi tega je dobro za kak konkreten efekt hlajenja potrebno imeti pelier vsaj 50% močnejši kot je oddana toplota vira, ki ga hočemo hladiti. In to je tudi glavni razlog da Peltier nikoli ne sme biti šibkejši od toplotnega vira, ki ga hladimo saj se nam v tem primeru začne hlajenje slabšati in smo na boljšem če peltierja sploh nimamo.
3. Poraba energije je pač odvisna v kašnem režimu bo peltier deloval. Če deluje v najoptimalnejših razmerah porabi pač toliko za kolikor je narejen. Je pa krivulja delovanja v obliki parabole in če si misliš da je optimum na njenem vrhu, kjer je porabljena energija enaka prečrpani toploti. Vseeno pa je bolje da peltier deluje na kakih 85% priporočene napetosti in toka saj bo prečrpana toplota skoraj enaka optimalni. Če pa pretiravamo naprej od optimalnih vrednosti napetosti in toka, pa nam začne prečrpana toplota našega peltierja zopet padati.
4. Dobre lasnosti enostavna uporaba, ni gibljivih delov, pravilno zmnontirana zadeva deluje zelo dolgo in zanesljivo, možna zelo natančna kontrola prečrpane toplote in s tem temperatur.
Slabe lasnosti: neučinkovitost (velika poraba energije) -> hladilna moč je enaka porabljeni energiji, se pravi ni uporabna za hlajenje velikih bremen. (Odvajati moramo toploto bremena + porabljeno električno energijo peltierja). Kondenz, ampak to ne štejem kot slabo stran, pač povsod kjer bomo hladili pod temperaturo ambienta moramo poskrbeti za učinkovito izolacijo.
5. O tem je bilo že ogromno govora. Če hladiš pod temperaturo ambienta se ti začne pojavljati kondenz. Edina učinkovita rešitev je pač preprečiti zraku okolice da pride v kontakt z mrzlim delom. Se pravi izolacija, tesnenje na kakršen koli način. Večja kot je temperaturna razlika večji bodo toplotni tokovi in bolj učinkovita mora biti izolacija, da prepreči temperaturne razlike na zunanjem delu izolacije in okolice.

@tiborrr, s takim peltom ne boš dosegel a ma nič res nič. Zdaj se moraš odločiti kaj sploh hočeš. Water chiller s pelti je več ali manj popolnoma neučinkovit. Če hočeš ti zadevo na hitro ob določenih predpostavkah izračunam, ampak ti že zdaj povem da bi bila poraba energije ogromna, oddana toplota pa še toliko večja. Tole kar maš ti je bolj za igračkanje. So pa pelti zelo pripravni ob učinkovitem vodnem hlajenju seveda za hlajenje toplotno manj obremenilnih čipov kot so recimo kaki čipseti ali pa grafične. Čeprav nova generacija grafičnih kartic za konkretno hlajenje zahteva že kar močne pelte in najbolje kar ločene tokokroge od procesorskega bloka če je le ta hlajen le vodno.
Tako in tako pa nima smisla hladiti če hočeš imeti samo nižje temperature ob nenavitih mašinah in čipih. Če so pa zadeve navite pa tako in tako oddajo več toplote in ker smo že na mejah zmogljivosti za presego teh potrebujemo malo večje temperaturne skoke. Načinov kako jih doseči je pa veliko in noben ni poceni :)

jest mam vodno z jugicom pa eddyjevimi bloki na CPU NB IN GRAFICNI pa mam cist ql temperature :)

45°c full load na cpu ob 30°c case.. s tem da je to abit supervisoka temperatura ker mam kar originalen bios na plosci gor. (nf7-s rev2.0)

mam pa:
tbred-b 1800+ na 2400Mhz na 1.75V
radeon 9500 na 9700 mod na 371/310, kaj vec bi pa rabu volt mod ker mi GPU artefaktira..

skratka.. hladi solidno :) mam pa 1/2" cevi pa maxijet 1200 pumpo

Kaj pa ta izolacija? A je to v obliki paste ali kaj?

Se videl da so cene dokaj zasoljene. Zdaj me pa zanima kam se namesti ta pelt. A se ga direktno na procesor, ali s katerim posrednikom vmes.

Hvala

@tic
yeah right...


@kača

pelt zaradi varnosti potrebuje še t.i. cold plate (bakrena ploščica debela par mm). zakaj? zato, ker če priklopiš pelt in je le-ta ne obremenjen (beri cpu ne dala), mu lahko hitra temperaturna sprememba škoduje (poči?). zato mu daš eno dodatno "breme" - cold plate, ki poskrbi da se plet ne ohladi v eni sekundi amapk v recimo petih :)

izolacijo lahk nardiš v kombinaciji s silikonom in kakšno peno (recimo kakšen debelejši armaflex).

za več info pa go google pa reč: +cpu +peltier +insulation

lahk tud pogledaš članke na oc

ok, pozab na uno pivo :)

Crke oz. definitivno ni dobro zanj če vroče strani ne hladiš. Drugo kar ga lahko košta prehitrega konca je pa kondenz v notranjosti če ni izoliran, zaradi tega imajo vsi boljši pelti zatesnjen srednji del.

Yep

sožalje

jest si to tko predstavljam:
bakrer je vsakem primeru samo upor za toplotno energijo. pač, precej majhen, ampak vseeno. mislm, da mora biti debelina "dna" v veliki meri odvsina/sorazmerna z dizajnom bloka. če maš "center shot" blok, je po vsej logiki boljše, da je čim tanjše, saj voda prevzame največ toplote prav nad jedrom/centrom. če pa imaš en "tokovni" blok (recimo kača, spirala) je pa IMHO boljše, da imaš "debelejše" dno, saj le ta omogoča boljši pretok toplote ne "višje ležeče" stene/kanale bloka. veš kaj mislm?

tibor: jst bi naredu svoj napajalni sistem. Lahk preobremeis napajalc. Sicer ti dajo u redratu garancijo, sam useen

A mi prodas 27W?

Prosim znalce (Morph, prosim) za odgovor...