Prenapetostna zaščita

Zanima me kako je s temi prenapetnostnimi zaščitami, kot so recimo te.

To dejansko deluje in je res vredno nakupa. Sem malce prebiral razne vire po spletu in berem vse mogoče, od tega da je totalen bullshit, pa do tega da ti nekateri proizvajalci celo nudijo garancijo na vse, kar se skuri priklopljeno na to prenapetostno zaščito. Pogostokrat berem tudi to, da ob zares močnih sunkih prebojih elektrika preprosto "preskoči". Prosil bi vas za vaše mnenje in kakšen nasvet katero naj kupin nekje v "budget rangu".

Hvala

Kolk dnarja tolk zaščite. Oziroma v rangu 30€ naj bi vse enako dobro ščitile, razlika je v firmah, kvaliteti ohišja, številu vtičnic, če je not še za telefon... Tamočne zaščite so potem seveda več.

Za v blok bo OK, za hišo pa mogoče ne. So neke zaščite tudi v glavni elektro omarici, ampak zgolj obvezni minimum.

K0l1br1 je 6. dec 2017 ob 15:45 izjavil:

Tole bi dejansko morala biti dioda, ki pri previsoki napetosti spusti tok na rumenozeleno žico.
Bolj kot nič je v vsakem primeru.
Jaz mam te elemente že v el. omarici, pa tudi razdelilec, na katerem je računalnik.

če bi bila dioda bi stalno tok tekel v zemljo kar bi pomenilo kratek stik. Običajno se zato uporablja trisistor, ki pri določeni prenapetosti prebije in spusti tok na ozemljitev.

Furbo je 6. dec 2017 ob 16:55 izjavil:

Verjetno je bolje doplačati 50€ pri stanovanjskem zavarovanju, kot kupiti kopico teh grdih razdelicev.

In to recimo v 10 letih že nekan nanese, bolj kot sam strošek pa se mi ne da pravdad z zavarovalnico in dokazovat stvar, preden ti potem povrnejo verjetno manj, kot je škode. Po drugi strani, če bi prenapetostno zaščita delovala, je to +-30€ in mir. Naprimer en banalni primer, da mi skuri napajalnik, ki je vreden +-50€, potem pa kupovat novega in čakat vprašanje koliko časa, da zavarovalnica izpljune tisti znesek. Vmes sem brez napajalnika imam posredne stroške in kup nevšečnosti, kaj ko bi dal 30€ in bi ta napajalnik lepo deloval in ni potrebe po nekem čaranju.

Drugače pa saj se zvame kakšen ki nekako zgleda in je črne barve. Če imaš doma cable management tako kot se spodobi, ga tako ne boš videl.

Kurzweil je 6. dec 2017 ob 15:21 izjavil:

Zanima me kako je s temi prenapetnostnimi zaščitami, kot so recimo te.

To dejansko deluje in je res vredno nakupa. Sem malce prebiral razne vire po spletu in berem vse mogoče, od tega da je totalen bullshit, pa do tega da ti nekateri proizvajalci celo nudijo garancijo na vse, kar se skuri priklopljeno na to prenapetostno zaščito. Pogostokrat berem tudi to, da ob zares močnih sunkih prebojih elektrika preprosto "preskoči". Prosil bi vas za vaše mnenje in kakšen nasvet katero naj kupin nekje v "budget rangu".

Hvala

Prenapetostna zaščita je v redu, če je pravilno vgrajena. Zavedati pa se je potrebno, da proti direktnemu udaru strele v objekt ne koristi. Zato je pravilno izveden strelovod. Prenapetostna zaščita pa odvaja prenapetosti, ki prihajajo po napajalnem kablu. Prenapetostna zaščita, ki si jo prikazal v linku je za končne porabnike in če ne boš imel prej pravilno nameščenih prenapetostnih odvodnikov razreda I in II, bo to več ali manj, stran vržen denar.

Gre za 2. nadstropje v bloku. Strelovodi so poštimani in v naselju kjer živim je okrog 22 blokov. Od samega otroštva se spominm 1-2, da je v katerem izmed blokov udarila strela, ampak takrat je bilo res tako sunkovito, da je skurilo praktično vse v tistem bloku, v tem primeru mi seveda nek kabel za 20€ ne bo pomagal, glede na to pa da rahlo "frcera štrom" že vsa ta leta in naprave crkujejo precej bolj pogosto, kot pri drugi nepremičnini bi rekel, da gre za slabo napeljavo ali kaj podobnega, za to me še najbolj zanima ta zadeva, ker če prav razumem bi v tem primeru imela nek smisel...

Če imaš strelovod, potem rabiš imeti izveden celoten sistem zaščite. Pri vstopu vodnikov energetsko zaščito razreda 1, na podrazdelilnih omarah razreda 2 (in na določeno razdaljo vodnikov še eno). V razdelilcih imaš zaščito razreda 3. Drugače je samo razdelilec z zaščito brez pomena, ker je namenjen odvajanju preostale napetosti in toka kombiniranega vala, ki se inducira ob udarih, ne pa celotnega tokovnega impulza. Je pa sicer razred 3 zaščita povsem ok za zaščito pred raznimi stikalnimi prenapetostmi. V večini primerov v nizkonapetostnih energetskih zaščitah ni ne tiristorjev ne diod, kot nekateri zmotno pišete. Uporabljajo se varistorji (MOV - metal oxide varistor) in iskrišča (GDT, spark gap). Varistorji kot polprevodniki imajo nek uhajavi tok, velikostnega razreda mikroamperov, zato se jih uporablja tudi v TN-S sistemih, v primeru pa da uhajavega toka ne želimo (npr IT sistemi), se med N in PE uporablja bodisi kombinacija MOV + GDT ali pa samo GDT. Sicer pa priklop varistorja med L in PE ne predstavlja kratkega stika, saj ima varistor clamping voltage višji od delovne napetosti omrežja. V primeru prenapetosti pa ga, toda po večini so varistorji Ifi (follow current, kratkostični tok, ki po udaru steče iz omrežja proti zemlji) sposobni ugasniti (za razliko od GDT), zato se vedno uporablja ustrezna kombinacija varovalk pred zaščito.

Frceranje štroma pa boš moral malce bolj definirati, mogoče samo prenapetostna zaščita ne bo dovolj in boš potreboval še kakšen filter. Ponavadi pa sicer večino težav povzroča slaba izvedba ozemljitve, v tem primeru pa bo tudi prenapetostna zaščita delovala v omejenem obsegu. Tako da če imaš težave, bo najboljša rešitev poklicati električarja, da izvede meritve, pa se potem odločiš, kako težave reševati naprej.