Forum » Pomoč in nasveti » Nakup računalnika na podjetje
Nakup računalnika na podjetje
Berni_01 ::
Pozdravljeni!
Mene zanima ali je vseeno oziroma kakšne so razlike (če so), če kupim računalnik "na podjetje" ali pa če na podjetje kupim računalniške komponente in ga sam sestavim. (Amortizacija)
Hvala. :D
Mene zanima ali je vseeno oziroma kakšne so razlike (če so), če kupim računalnik "na podjetje" ali pa če na podjetje kupim računalniške komponente in ga sam sestavim. (Amortizacija)
Hvala. :D
Intel i5-6600K, OC 4,4GHz; Fractal Design Celsius S36; EVGA GTX 1070;
Kingston HyperX Savage, 2x8GB, DDR4-2400MHz; Asus Z170-A;
Samsung 840 EVO, 250GB; Seagate SV35 1 TB ST1000VX000; Chieftec ATX 1000W
Kingston HyperX Savage, 2x8GB, DDR4-2400MHz; Asus Z170-A;
Samsung 840 EVO, 250GB; Seagate SV35 1 TB ST1000VX000; Chieftec ATX 1000W
#000000 ::
22% my ass, plačat moraš ddv, ki pa ga lahko kasneje obračunaš v firmi, ne gre več tako kot per leti, ko dejansko NISI plačal v štacuni teh 22%
Berni_01 ::
Ne, ne... ne gre za to.
Mene zanima v katerem primeru lahko računalnik štejem v amortizacijo. Komponente in računalnik pa bom oboje kupil "na podjetje", zanima me samo, če lahko tut, če kupim samo komponente to "obračunam v amortizaciji".
Mene zanima v katerem primeru lahko računalnik štejem v amortizacijo. Komponente in računalnik pa bom oboje kupil "na podjetje", zanima me samo, če lahko tut, če kupim samo komponente to "obračunam v amortizaciji".
Intel i5-6600K, OC 4,4GHz; Fractal Design Celsius S36; EVGA GTX 1070;
Kingston HyperX Savage, 2x8GB, DDR4-2400MHz; Asus Z170-A;
Samsung 840 EVO, 250GB; Seagate SV35 1 TB ST1000VX000; Chieftec ATX 1000W
Kingston HyperX Savage, 2x8GB, DDR4-2400MHz; Asus Z170-A;
Samsung 840 EVO, 250GB; Seagate SV35 1 TB ST1000VX000; Chieftec ATX 1000W
anketar ::
ja, lahko oboje amortiziraš, davčno priznana bo 50% v 1. in 2. letu, poslovno najbrž 20% na 5 let
Berni_01 ::
anketar hvala, to me je zanimalo :)
Intel i5-6600K, OC 4,4GHz; Fractal Design Celsius S36; EVGA GTX 1070;
Kingston HyperX Savage, 2x8GB, DDR4-2400MHz; Asus Z170-A;
Samsung 840 EVO, 250GB; Seagate SV35 1 TB ST1000VX000; Chieftec ATX 1000W
Kingston HyperX Savage, 2x8GB, DDR4-2400MHz; Asus Z170-A;
Samsung 840 EVO, 250GB; Seagate SV35 1 TB ST1000VX000; Chieftec ATX 1000W
anketar ::
isto kot, če bi kupu stroj, pa bi rabu transport pa še kkšne profije, da ti ga usposobjo bi se celoten seštevek štel pod nabavno ceno stroja in bi amortiziru seštevek
NikolormousB ::
Posamezne komponente (mislim, da je meja 500€) lahko knjižiš kot drobni inventar, tako, da grejo direkt v stroške in se ne amortizirajo. Računalnik, ki je dražji od 500€ pa je nujno osnovno sredstvo in ga je potrebno amortizirati in voditi kot osnovno sredstvo.
shadeX ::
Vedet je tudi treba da 14 dnevni rok kjer odstopiš od pogodbe (nakup na daljavo) za pravne osebe ne velja (tudi za s.p).
Mare2 ::
Berni, a to boš sam obračunaval amortizacijo? Tudi poknjižil? Imaš računovodjo? Kolikor jaz poznam nabavo sredstev "po delih" je kar precej dela s tem. :)
http://bit.ly/Navodilo123 Podpora za N26 Mastercard za Slovenijo
Miha 333 ::
22% my ass, plačat moraš ddv, ki pa ga lahko kasneje obračunaš v firmi, ne gre več tako kot per leti, ko dejansko NISI plačal v štacuni teh 22%
Efektivno kupiš brez DDVja. Ker si ta DDV odbiješ od obveznosti za plačilo DDVja od stvari, ki jih prodaš tvojim kupcem.
Enako je kot pred leti (prometni davek), le da je takrat država dobila davek šele ko je končni kupec kupil izdelek, sedaj pa dobi sorazmeren del ob vsaki fazi oskrbne verige.
1. primer: če ne kupiš računalnika: tvoje podjetje proda svojim kupcem za 1000 EUR robe, na to obračuna 220 € DDV, ki ga plača državi.
2. primer: tvoje podjetje kupi računalnik za 300 EUR + 66 DDV. Končnim kupcem proda za 1000 + 220 DDV, ampak državi plača samo 154 € DDV, ker ga je 66 € že plačalo.
Seveda moraš biti DDV zavezanec, sredstvo mora biti nujno potrebno v proizvodnem procesu in uporabljati ga moraš najmanj 5 let (nima veze z davčno priznano amortizacijo), sicer moraš plačati sorazmerni delež predhodno odbitega DDVja.
#000000 ::
22% my ass, plačat moraš ddv, ki pa ga lahko kasneje obračunaš v firmi, ne gre več tako kot per leti, ko dejansko NISI plačal v štacuni teh 22%
Efektivno kupiš brez DDVja. Ker si ta DDV odbiješ od obveznosti za plačilo DDVja od stvari, ki jih prodaš tvojim kupcem.
Enako je kot pred leti (prometni davek), le da je takrat država dobila davek šele ko je končni kupec kupil izdelek, sedaj pa dobi sorazmeren del ob vsaki fazi oskrbne verige.
1. primer: če ne kupiš računalnika: tvoje podjetje proda svojim kupcem za 1000 EUR robe, na to obračuna 220 € DDV, ki ga plača državi.
2. primer: tvoje podjetje kupi računalnik za 300 EUR + 66 DDV. Končnim kupcem proda za 1000 + 220 DDV, ampak državi plača samo 154 € DDV, ker ga je 66 € že plačalo.
Seveda moraš biti DDV zavezanec, sredstvo mora biti nujno potrebno v proizvodnem procesu in uporabljati ga moraš najmanj 5 let (nima veze z davčno priznano amortizacijo), sicer moraš plačati sorazmerni delež predhodno odbitega DDVja.
Odbiješ ga kasneje, ko kupuješ plačaš tudi DDV, kok je meni znano, ni več kot je blo pred leti ko si v štacuni rekel, ej gre na firmo in NISI plačal DDV ob samem nakupu, SEDAJ GA plačaš, naknadno pa lahko uveljaviš ta DDV kot olajšavo, ampak to ni danes jutri ta teden, ko pač delaš obračun z davkarijo, ampak PLAČAT ga pa ob nakupu MORAŠ.
cekr ::
Če ga kupiš recimo v Nemčiji, ti DDV-ja ni treba plačat.
Seveda ga moraš dati potem v knjige.
Seveda ga moraš dati potem v knjige.
Sinclair ZX Spectrum [Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon,
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]
Miha 333 ::
22% my ass, plačat moraš ddv, ki pa ga lahko kasneje obračunaš v firmi, ne gre več tako kot per leti, ko dejansko NISI plačal v štacuni teh 22%
Efektivno kupiš brez DDVja. Ker si ta DDV odbiješ od obveznosti za plačilo DDVja od stvari, ki jih prodaš tvojim kupcem.
Enako je kot pred leti (prometni davek), le da je takrat država dobila davek šele ko je končni kupec kupil izdelek, sedaj pa dobi sorazmeren del ob vsaki fazi oskrbne verige.
1. primer: če ne kupiš računalnika: tvoje podjetje proda svojim kupcem za 1000 EUR robe, na to obračuna 220 € DDV, ki ga plača državi.
2. primer: tvoje podjetje kupi računalnik za 300 EUR + 66 DDV. Končnim kupcem proda za 1000 + 220 DDV, ampak državi plača samo 154 € DDV, ker ga je 66 € že plačalo.
Seveda moraš biti DDV zavezanec, sredstvo mora biti nujno potrebno v proizvodnem procesu in uporabljati ga moraš najmanj 5 let (nima veze z davčno priznano amortizacijo), sicer moraš plačati sorazmerni delež predhodno odbitega DDVja.
Odbiješ ga kasneje, ko kupuješ plačaš tudi DDV, kok je meni znano, ni več kot je blo pred leti ko si v štacuni rekel, ej gre na firmo in NISI plačal DDV ob samem nakupu, SEDAJ GA plačaš, naknadno pa lahko uveljaviš ta DDV kot olajšavo, ampak to ni danes jutri ta teden, ko pač delaš obračun z davkarijo, ampak PLAČAT ga pa ob nakupu MORAŠ.
Plačaš ga, ampak po obračunu (mesečnem ali 3-mesečnem) je isto kot da ga ne bi. Ker s tem v bistvu samo plačaš del svoje končne DDV obveznosti vnaprej.
knesz ::
On sprašuje za amortizacijo računalnika v primeru, če ga kupi sestavljenega, ali pa če ga sestavi sam.
Če kupi sestavljenega, ga lahko da v osnovna sredstva in amortizira
Če ga sestavi sam, mora preko recimo nekega proizvodnega naloga komponente vezati na izdelek (1 kos računalnik), in ta računalnik kot izdelek potem da v osnovno sredstvo.
DDV tukaj nima nobene veze, če je zavezanec, se v vsakem primeru odbija.
Če kupi sestavljenega, ga lahko da v osnovna sredstva in amortizira
Če ga sestavi sam, mora preko recimo nekega proizvodnega naloga komponente vezati na izdelek (1 kos računalnik), in ta računalnik kot izdelek potem da v osnovno sredstvo.
DDV tukaj nima nobene veze, če je zavezanec, se v vsakem primeru odbija.
Berni_01 ::
On sprašuje za amortizacijo računalnika v primeru, če ga kupi sestavljenega, ali pa če ga sestavi sam.
Če kupi sestavljenega, ga lahko da v osnovna sredstva in amortizira
Če ga sestavi sam, mora preko recimo nekega proizvodnega naloga komponente vezati na izdelek (1 kos računalnik), in ta računalnik kot izdelek potem da v osnovno sredstvo.
DDV tukaj nima nobene veze, če je zavezanec, se v vsakem primeru odbija.
knesz HVALA!
Vidim, da smo malo zašli ;) To nima nobene veze ali plačam DDV ali ne...
Intel i5-6600K, OC 4,4GHz; Fractal Design Celsius S36; EVGA GTX 1070;
Kingston HyperX Savage, 2x8GB, DDR4-2400MHz; Asus Z170-A;
Samsung 840 EVO, 250GB; Seagate SV35 1 TB ST1000VX000; Chieftec ATX 1000W
Kingston HyperX Savage, 2x8GB, DDR4-2400MHz; Asus Z170-A;
Samsung 840 EVO, 250GB; Seagate SV35 1 TB ST1000VX000; Chieftec ATX 1000W
anketar ::
kakšen proizvodni nalog pa nima on proizvodnje, to se vpiše v register osnovnih sredstev pod svojo številko in konc, nakoncu prpopa številko na škatlo pc-ja pa je naredu vse kar je treba. đizs eni komplicirate, če bi mel proizvodnjo sploh ne bi na forumu spraševal
Miha 333 ::
Jaz sem samo razjasnil nepravilne trditve.
Amortiziraš lahko tudi vsako komponento posebej, to je odvisno od računovodskih usmeritev (sklepov) podjetja.
Amortiziraš lahko tudi vsako komponento posebej, to je odvisno od računovodskih usmeritev (sklepov) podjetja.
Mare2 ::
Tisti, ki bo opravljal računovodska dela v tvojem d.o.o. -ju bi moral vedeti vsaj to, iz SRS. :)
1.12. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v organizaciji, tvorijo neposredni stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Ne sestavljajo je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna, sestavljajo pa jo stroški izposojanja za njegovo zgraditev ali izdelavo in usposobitev za uporabo. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti večja od tiste v duhu SRS 1.10.
1.13. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, pridobljenega z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo ali za sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, pri čemer je denarni del nepomemben v razmerju do celotne nabavne vrednosti, se določi po pošteni vrednosti pridobljenega opredmetenega osnovnega sredstva, razen če:
a) menjalni posel nima komercialne (trgovalne vsebine), ali
b) poštene vrednosti niti prejetega niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti.
Menjalni posel ima komercialno vsebino, če:
a) se ustroj (tveganje, časovna razporeditev in višina) denarnih tokov prejetega sredstva razlikuje od ustroja denarnih tokov danega sredstva; ali
b) se vrednost tistega dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna transakcija vplivala, zaradi tega posla spremeni;
c) je razlika v točkah a) ali b) velika v primerjavi s pošteno vrednostjo zamenjanih sredstev.
Zaradi ugotavljanja komercialne vsebine menjalnega posla mora vrednost tistega dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna transakcija vplivala, odražati denarne tokove po obdavčitvi.
Če se prejeto sredstvo v zamenjavi ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.
1.14. Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti se v poslovnih knjigah vlagatelja izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev, če so izpolnjeni pogoji iz SRS 1.1.
1.15. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom po začetni pripoznavi sredstva, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če so izpolnjeni pogoji iz SRS 1.7., razen primerov iz SRS 1.16.
1.16. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena (popravilo je namenjeno) obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Navadno se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki.
Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.
1.17. Za opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih izkazuje posebej nabavna oziroma revalorizirana nabavna vrednost, posebej amortizacijski popravek vrednosti in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve, v bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost, ki je znesek, s katerim se sredstvo izkaže po odštetju vseh nabranih amortizacijskih popravkov vrednosti in nabranih izgub zaradi oslabitve.
1.18. Ob začetku amortiziranja se določijo metoda amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev in letne amortizacijske stopnje.
1.19. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja se presodi vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta, in če se pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, izvirajočih iz amortizirljivega sredstva, pomembno spremeni, se metoda amortiziranja spremeni tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene.
1.20. Za strogo dosledno razporejanje zneska amortizacije sredstva v njegovi dobi koristnosti je mogoče uporabljati različne metode: metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja in metodo proizvedenih enot. Uporabljena metoda amortiziranja odseva ocenjeni vzorec pojavljanja gospodarskih koristi iz opredmetenega osnovnega sredstva. Če vzorca ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Preostala vrednost se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva. Če so stroški likvidacije večji od ocenjene preostale vrednosti, se preostala vrednost pri amortiziranju ne upošteva. Preostala vrednost se preveri najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot strošek.
Stroški amortizacije se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki, in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja.
-------------
1.47. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material.
1.12. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v organizaciji, tvorijo neposredni stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Ne sestavljajo je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna, sestavljajo pa jo stroški izposojanja za njegovo zgraditev ali izdelavo in usposobitev za uporabo. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti večja od tiste v duhu SRS 1.10.
1.13. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, pridobljenega z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo ali za sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, pri čemer je denarni del nepomemben v razmerju do celotne nabavne vrednosti, se določi po pošteni vrednosti pridobljenega opredmetenega osnovnega sredstva, razen če:
a) menjalni posel nima komercialne (trgovalne vsebine), ali
b) poštene vrednosti niti prejetega niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti.
Menjalni posel ima komercialno vsebino, če:
a) se ustroj (tveganje, časovna razporeditev in višina) denarnih tokov prejetega sredstva razlikuje od ustroja denarnih tokov danega sredstva; ali
b) se vrednost tistega dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna transakcija vplivala, zaradi tega posla spremeni;
c) je razlika v točkah a) ali b) velika v primerjavi s pošteno vrednostjo zamenjanih sredstev.
Zaradi ugotavljanja komercialne vsebine menjalnega posla mora vrednost tistega dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna transakcija vplivala, odražati denarne tokove po obdavčitvi.
Če se prejeto sredstvo v zamenjavi ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.
1.14. Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti se v poslovnih knjigah vlagatelja izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev, če so izpolnjeni pogoji iz SRS 1.1.
1.15. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom po začetni pripoznavi sredstva, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če so izpolnjeni pogoji iz SRS 1.7., razen primerov iz SRS 1.16.
1.16. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena (popravilo je namenjeno) obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Navadno se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki.
Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.
1.17. Za opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih izkazuje posebej nabavna oziroma revalorizirana nabavna vrednost, posebej amortizacijski popravek vrednosti in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve, v bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost, ki je znesek, s katerim se sredstvo izkaže po odštetju vseh nabranih amortizacijskih popravkov vrednosti in nabranih izgub zaradi oslabitve.
1.18. Ob začetku amortiziranja se določijo metoda amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev in letne amortizacijske stopnje.
1.19. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja se presodi vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta, in če se pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, izvirajočih iz amortizirljivega sredstva, pomembno spremeni, se metoda amortiziranja spremeni tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene.
1.20. Za strogo dosledno razporejanje zneska amortizacije sredstva v njegovi dobi koristnosti je mogoče uporabljati različne metode: metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja in metodo proizvedenih enot. Uporabljena metoda amortiziranja odseva ocenjeni vzorec pojavljanja gospodarskih koristi iz opredmetenega osnovnega sredstva. Če vzorca ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Preostala vrednost se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva. Če so stroški likvidacije večji od ocenjene preostale vrednosti, se preostala vrednost pri amortiziranju ne upošteva. Preostala vrednost se preveri najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot strošek.
Stroški amortizacije se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki, in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja.
-------------
1.47. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material.
http://bit.ly/Navodilo123 Podpora za N26 Mastercard za Slovenijo
Miha 333 ::
SRS + odvisno je tudi od računovodskih usmeritev podjetja. Mora biti neka konsistentnost, ne moreš npr. dati enkrat diska pod OS, drugič pod material. Za vsak primer, kjer SRS dopušča več možnosti, mora podjetje sprejeti sklep, kako bo ravnalo in tega se mora držati. To gledajo tudi davčni inšpektorji in če ravnaš v nasprotju z lastnimi sklepi, si lahko kaznovan.
Mare2 ::
To gledajo tudi davčni inšpektorji in če ravnaš v nasprotju z lastnimi sklepi, si lahko kaznovan.
Upam da računovodja ni tako neumen da bo ravnal v nasprotju s svojimi sklepi. Valjda bo napisal prave sklepe, pravilnik o računovodstvu, usmeritve.
Sem že videl nek osnutek zakona, kje naj bi se za odgovorno osebo oz. računovodjo zahtevala vsaj visoka izobrazba, pa kolikor vem, ni bilo nič iz tega.
Tako je tudi možno pričakovati take neumnosti. Torej je lahko računovodja vsak ki ima 4 razrede osnovne šole in ima pet minut časa. Odgovornost pa je na podjetniku, koga vzame. Sem v svoji dosedanji praksi videl tudi take izdelke računovodij (zmazke), da je joj. :)
http://bit.ly/Navodilo123 Podpora za N26 Mastercard za Slovenijo
Unknown_001 ::
Če si S.P. plačaš polno ceno ampak račun daš v "strošek". Ta strošek naslednje leto poslovanja uveljaviš kot davčno olajšavo pri davku na dobiček. Olajšajo te za tist znesek davka, ki si ga plačal pri računalniku.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unknown_001 ()
NikolormousB ::
Unknown_001 je izjavil:
Če si S.P. plačaš polno ceno ampak račun daš v "strošek". Ta strošek naslednje leto poslovanja uveljaviš kot davčno olajšavo pri davku na dobiček.
Ne ravno.
Strošek uveljavljaš na 2 načina.
- Če gre za opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo, se strošek razdeli na amortizacijsko dobo v mesecih. Npr. računalnik z 2 letno amortizacijo ti v stroške "prispeva" 1/24 cene vsak mesec.
- Če gre za drobni inventar oz. material se strošek upošteva v enkratnem znesku v mesecu, ko je bil izdan račun.
DDV v obeh primerih poračunaš pri naslednjem obračunu DDVja, torej, naslednji mesec ali 3 mesece, če imaš 3 mesečni obračun.
Unknown_001 ::
... ti ko kupiš izdelk zahtevaš, da ti račun pišejo na davčno št. firme. Račun s štemplom nato arhiviraš in zabeležiš strošek. Na koncu knjigovodstvo zrihta tisto zgodbo o strošku / dobičku.
Davek ki si ga plačal pri nakupu izdelka se ti nato šteje v olajšavo.
Ali jaz narobe razumem.
Davek ki si ga plačal pri nakupu izdelka se ti nato šteje v olajšavo.
Ali jaz narobe razumem.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
NikolormousB ::
Prav razumeš, ampak strošek se prizna v tekočem letu, ne v naslednjem. Se pravi, pri zaključnem računu računovodja pogleda vse stroške in vse prihodke tistega leta in izračuna razliko.
To je v primeru, ko se kupljena stvar ne amortizira. Če je v igri amortizacija, pa se strošek porazdeli na določeno dobo. Npr. če kupiš računalnik za 1000EUR v začetku leta 2018 boš imel v letu 2018 priznanih 500EUR stroška v letu 2019 pa še drugih 500 (če je amortizacijska doba 2 leti, različne stvari se različno dolgo amortizirajo).
To je v primeru, ko se kupljena stvar ne amortizira. Če je v igri amortizacija, pa se strošek porazdeli na določeno dobo. Npr. če kupiš računalnik za 1000EUR v začetku leta 2018 boš imel v letu 2018 priznanih 500EUR stroška v letu 2019 pa še drugih 500 (če je amortizacijska doba 2 leti, različne stvari se različno dolgo amortizirajo).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: NikolormousB ()
Unknown_001 ::
NikolormousB je izjavil:
Prav razumeš, ampak strošek se prizna v tekočem letu, ne v naslednjem. Se pravi, pri zaključnem računu računovodja pogleda vse stroške in vse prihodke tistega leta in izračuna razliko.
Aha. Je jasno. Ok, hvala za razjasnitev.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
Miha 333 ::
Unknown_001 je izjavil:
... ti ko kupiš izdelk zahtevaš, da ti račun pišejo na davčno št. firme. Račun s štemplom nato arhiviraš in zabeležiš strošek. Na koncu knjigovodstvo zrihta tisto zgodbo o strošku / dobičku.
Davek ki si ga plačal pri nakupu izdelka se ti nato šteje v olajšavo.
Ali jaz narobe razumem.
V strošek oz. amortizacijo gre neto znesek, brez DDVja. Ta znesek lahko poleg tega uveljavljaš še kot olajšavo za investiranje, in sicer se ti osnova za davek od dobička zmanjša za 40% tega zneska. DDV je pa čisto posebej in ga v bistvu ni, če si DDV zavezanec, ker si ga odbiješ in je to na koncu isto kot da ga ni.
Se pravi, 3 stvari (to velja, če si DDV zavezanec):
- amortizacija (ali enkratni znesek, če daš v strošek kot material) gre direktno v strošek (ki zmanjšuje osnovo za davek od dobička), amorizira se neto znesek brez DDV
- olajšava za investiranje: dodatno lahko uveljavljaš še znižanje osnove za davek od dobička za 40% investiranega zneska iz prejšnje točke.
- DDV: efektivno ga ni (to je stvar med končnim kupcem in državo, ti ga samo v njenem imenu pobereš od kupca in plačaš njej. Ko kupuješ stvari na firmo z DDV, samo vnaprej plačaš del tega DDVja - avans državi, da ta čim prej nekaj dobi).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Miha 333 ()
knesz ::
kakšen proizvodni nalog pa nima on proizvodnje, to se vpiše v register osnovnih sredstev pod svojo številko in konc, nakoncu prpopa številko na škatlo pc-ja pa je naredu vse kar je treba. đizs eni komplicirate, če bi mel proizvodnjo sploh ne bi na forumu spraševal
V detajle se nisem poglabljal, verjetno gre tudi tako. Hotel sem pojasniti, da mora vse kupljene komponente sestaviti in voditi kot celoto oziroma en produkt in tega voditi kot osnovno sredstvo. "neke vrste proizvodni nalog" sem pa napisal, ker ta način pač poznam.
pero50 ::
Obujam temo. Na firmo bi rad kupil PC, ampak ga nočem imeti kot osnovno sredstvo. Primarna dejavnost je mizarstvo. Je možno vsako komponento ločeno poknjižit kot drobni inventar in se s tem izogniti morebitnim kontrolam SW licenc?
Pc bo kupljem po komponentah, vrednost komponente ne bo presegala 420EUR
Pc bo kupljem po komponentah, vrednost komponente ne bo presegala 420EUR
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: pero50 ()
anketar ::
tud mizarji majo kompe + gre ti v olajšavo za investiranje nevidim razloga zakaj nebi imel kot OS
lahko kupuješ po kompnentah pa daš takoj v strošek, ni sicer pravilno ampak ne obračaš milijone, če te pa že dobijo pa pač plačaš za nazaj kazni, ddpo ali acc itd-
lahko kupuješ po kompnentah pa daš takoj v strošek, ni sicer pravilno ampak ne obračaš milijone, če te pa že dobijo pa pač plačaš za nazaj kazni, ddpo ali acc itd-
pero50 ::
Ja, to je logično da jih imajo, ampak bi se ravno zaradi "težav" z legalnostjo programske opreme temu rajši izognil.
V primeru, da to ni priporočljivo poknjižit kot droben inventar mi je ceneje plačati 200€ ddvja in kupit na fizično osebo.
excel je cca 150€ letno, windowsi 150 in smo na nuli z DDVjem. Autocad pa 2000€/letno, ostalega pa načeloma ne rabim. Imam 2 zaposlena, tako da firma tudi ni ne vem kako velika.
V primeru, da to ni priporočljivo poknjižit kot droben inventar mi je ceneje plačati 200€ ddvja in kupit na fizično osebo.
excel je cca 150€ letno, windowsi 150 in smo na nuli z DDVjem. Autocad pa 2000€/letno, ostalega pa načeloma ne rabim. Imam 2 zaposlena, tako da firma tudi ni ne vem kako velika.
anketar ::
aha vidm namest 2k za licenco rajš izplačaš to razliko zaposlenima kot maks regres, ja pol je bolš da je kot tvoja fizična oprema in če pride kdo preverjat rečeš, da si začasno svojo prnesu za delovni proces dokler ne dobiš ponudbe od zunanjega partnerja poslovne/delovne opreme
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: anketar ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Odprtje normiranega spja (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 42852 (17727) | Recordman |
» | nakup na podjetje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Pomoč in nasveti | 36470 (29241) | SeMiNeSanja |
» | Odprtje SPOddelek: Loža | 8547 (7448) | fraising |
» | nakup avta preko podjetjaOddelek: Loža | 2667 (1934) | SeMiNeSanja |
» | Laično vprašanje glede DDV...Oddelek: Loža | 3394 (3115) | SkIDiver |