Nestrinjanje vrednosti premoženja oz. nepremičnine

111111111111 je 12. sep 2017 ob 10:42 izjavil:

reeves je 12. sep 2017 ob 10:24 izjavil:

A ni tukaj zelo pomemben podatek, da je oseba B postala solastnik šele pred parimi meseci? Kako sta reševala vzdrževanje oseba A in bivši solastnik, sedaj pokojna oseba C pa pač ni stvar osebe B.
Samo vprašam

Seveda je stvar osebe B. Če je oseba A v zadnjih 5 letih prenovila streho in je zaradi tega nepremičnina več vredna, si oseba B tega ne more lastiti. Seveda pa mora oseba A to dokazati.

Aha. Če je investirala samo oseba A mi je še jasno. Kaj pa če sta skupaj s sedaj pokojno osebo C?

shadeX je 12. sep 2017 ob 10:47 izjavil:

Potem pa pravno formalno oseba A nima kaj sikat.

Kako oseba A točno "sika" po tvoje?

Še najboljša rešitev je da oseba A ponudi osebi B odkup deleža

Ti teme nisi bral huh?

Bral temo, ampak bolj optimalne rešitve pač ni. POnudiš osebi B to kar ponuja tebi. Itak se bo pa zaključilo s prepirom.

Ni bilo mišljeno da oseba A "sika", mišljeno je, da če ni računov pač ne more oz. zelo težko pred sodiščem uveljavlja kakršnekoli investicije. Torej je pač delež podedovanega kakršen je.

ginekk je 12. sep 2017 ob 12:10 izjavil:

Grey je 12. sep 2017 ob 10:37 izjavil:

Se pravi, tipičen slovenceljski primer, ko starši živijo v hiši, otrok se je odselil, partner umre in polovica ostane otroku in polovica preživelemu partnerju.

Sedaj se pa otrok znaša nad preživelim staršem?

Glede na to, kaj pravi Zakon o dedovanju, bi se lahko oseba A (glede na to v kakšnih finančnih okoliščinah je in kako se oseba B obnaša) sklicevala na 13.člen, ki se glasi:

Povečanje ali zmanjšanje dednega deleža

13. člen

(1) Če zapustnikov zakonec, ki nima potrebnih sredstev za življenje deduje z drugimi dediči prvega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. Zakonec lahko zahteva povečanje svojega dednega deleža proti vsem ali proti posameznim sodedičem. Sodišče lahko odloči, da deduje zakonec celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.

Tako se lahko oseba B obriše pod nosom glede vsega ali dobi oseba B neprimerljivo manjši delež in potem oseba A izplača osebo B.

Sicer ne vemo, ampak bi bila res bedna situacija, če otrok zdaj izsiljuje. Vedno bolj mi je privlačna misel, da na stara leta prodam svojo nepremičnino in se preselim v cenejše kraje. Otroci med odraščanjem dobivajo vse kar lahko dam, od krožkov, treninov, privat šol do moje pozornosti kolikor lahko gre, ko bodo odrasli si pa morajo itak sami ustvarit nekaj. Najmanj si želim, da bi se stepli za dediščino ali pa celo staršem na ta način nagajali.

Vse, kar si napisal je lepo in prav. Tako nekako človek upa, da se izide na koncu. A je tudi na žalost prepogosto res v Sloveniji to, kar sem napisal jaz (nagajanje, tožarjenje in podobne stvari). Sem že dostikrat slišal, kako se spodbadajo zaradi dediščine. In ponavadi tisti, ki že vse imajo (tako nekako kot v tem primeru).

Invictus je 12. sep 2017 ob 12:32 izjavil:

ginekk je 12. sep 2017 ob 12:10 izjavil:

Najmanj si želim, da bi se stepli za dediščino ali pa celo staršem na ta način nagajali.

Napiši oporoko, kjer vsak dobi vsaj obvezni delež, pa je zadeva zaključena.

Samo, ker ta stari to ne naredijo, se potem otroci skoljejo med sabo za tisto revščino, ki jo je pokojnik pustil za sabo...

Ni zaključena ane. Saj človek je napisal to v tem primeru pa poglej, kaj imajo.

Invictus je 12. sep 2017 ob 13:30 izjavil:

Grey je 12. sep 2017 ob 12:56 izjavil:

[
Ni zaključena ane. Saj človek je napisal to v tem primeru pa poglej, kaj imajo.

Ni je napisal. Zato pa je stanje kakršno je...

Sodišče je dedovanje izvedlo po zakonu.

Napisal ali ne je tu brezpredmetno, ker stanje in oblika oporoke v tem primeru ne vplivata na to situacijo. Tudi, če bi bila overjena od samega Boga, Alaha ali kateregakoli pristojnega sodišča, bi in A in B še vedno imela enako težavo. Tako, da tu to ne igra vloge.

Po moje njegov odvednik.

Seveda se lahko pooblasti kogarkoli, če se bo pa hotel kdo z njim pogovarjati, je pa drugo vprašanje.

Če je bila darilna pogodba, potem tisto ni šlo v zapuščino, ker je nekdo že dobil ane?

ugibam. Ponovna zapuščinska obravnava? In pa zakaj bi nekdo to namerno skrival?

Se pravi je imel papir, da dobi vse, ampak je to skrival in šele pozneje, ko ni dobil vsega, prinesel na dan star, oguljen list? Does not compute.

Darilna pogodba je lahko že sklenjena, in nepremičnina kot taka ima novega lastnika.

Lahko se pa novi lastnik odloči, da zaradi razkritja darilne pogodbe (in njenega potemcialnega razveljavljanja) nove pridobitve ne vpiše v zemljiško knjigo.

Naj bi pa to darilno pogodbo prinesel na zapuščinsko razpravo. Ampak to lahko pomeni dolgoletno pravdanje na sodiščih.

Nimam pojma.

Ampak se dogaja. Celo med mokimi znanci.

Sicer je babica še živa, ampak je že podarila neko nepremičnino vnukinji, le ta pa tega ni vpisala v zemljiško knjigo. Da se ne bo prekmalu izvedelo...

Pa razumi...

Po napisanem sklepam, da je bila oseba C lastnik nepremičnine v celoti, da osebi A in B nista v sorodu in oseba A ni bila udeležena pri izgradnji nepremičnine.

V klasični zakonski zvezi, se premoženje deli na pol, torej en zakonec ob smrti drugega, že poseduje polovico premoženja in se deli samo polovica umrlega zakonca, med preživelega zakonca in otroke umrlega v razmerju 50:50.
Če bi bilo razmerje običajno, bi oseba B v najboljšem primeru, dedovala 25% nepremičnine.

V primeru darilne pogodbe, ki je bila hranjena ali na sodišču ali pri notarju, odvetniku ali prijatelju pa verjetno ni bila v ZK narejena zaznamba ozirom lastninska pravica.