Forum » Problemi človeštva » Global warming
Global warming

WarpedGone ::
Boš oprostil, tele rumene barve je precej premalo, da bi lahk trdil da je to povprečna hitrost. Rumeno bi moralo biti okrog in okrog al pa bistveno več "hitrejše" barve.

Pyr0Beast ::
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Thomas ::
Zato je tistih Okapijevih 166 mm na leto skrajno smešno.

Pyr0Beast ::
Blazno veliko zraka
Količina padavin se šteje v raztaljenem stanju. Kar je približno enako ledu, PyrO!
Nope.
Tudi fail merjenja ledenikov je premik
Iz tega ne moreš podati meritve izgub vode
Blazno veliko kamenja se zraven šlepa, pravtako zraka
Vprašanje je tudi merjenje 'padavin'
Tam veter ni ravno blag in zna nesti zapadle padavine v morje
In tudi kako boš meril padavine pri vetru ?
Turbolenca dela razliko ali pada na ravno ploščo ali v pisker na antarktiki
Pravtako se ne upošteva raztezkov ledu, a pri gladini morja so ti raztezki kar naenkrat blazno pomembni.
Tak raztezek je še toliko bolj pomemben pri plavajočem ledu, saj se njegova višina pravtako spremeni.
Pravtako pa veliko sladke vode zmanjša plovnost obstoječega ledu, zaradi česar se zdi da ga je manj kakor v resnici.
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Pyr0Beast ()

WarpedGone ::

dzinks63 ::

Pyr0Beast ::
Vprašanje kako to merijo? 166 mm ? Je to kar višina snega, ker kaj drugega kot pršič tam ne pada, ali pa mogoče ta sneg pretopijo, da dobijo višino vode v mm, oziroma kar po tabelah preračunajo, kdo bi vedel? Če je to mišljeno kot sneg, kot pršič bi mogoče še šlo skozi z par mm debeline vode.
Topijo.
V bistvu pa se taljenja teh zadev nič bat !
Bolj kot je toplo, lepše se bomo imeli v sloveniji.
Bat se je treba le količine dušika v zraku !
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Pyr0Beast ()

Thomas ::
Tudi nekje pada bolj moker sneg, drugje pa bolj pršič in ne moreš primerjati, ne da raztališ obe plundri.

dzinks63 ::

Okapi ::
Zato je tistih Okapijevih 166 mm na leto skrajno smešno.Meni je v resnici čisto vseeno, koliko padavin tam pade. Tako pač piše v Wikipediji, jaz sem to omenil samo kot ilustracijo, da jih pade zelo malo. 166 mm na leto so namreč puščavske številke. Zaradi mene ga lahko pade tudi 10x manj (samo boš moral najprej kakšno takšno meritev izbrskati, če boš hotel, da ti verjamem). Bistvo vsega je pač, da so izmerili, da je na Antarktiki vsako leto manj ledu.
Po eni strani trdiš, da je 166 mm smešen podatek, po drugi se pa samo na teh 166 mm obešaš, češ da se ne more toliko ledu vsako leto staliti. OK, pa recimo, da jih pade samo 16 mm na leto. Kaj boš pa potem za izgovor našel, da se Antarktika počasi ne tali?
To, da ti kar na pamet trdiš, da izmerjeni podatek o padavinah ni pravi, in da ni pravi niti izmerjeni podatek o manjšanju količine ledu, je pač tvoje iz lufta potegnjeno mnenje, ker nimaš niti enega podatka, na katerega bi se lahko skliceval. Če je tu kdo, ki ti hoče verjeti na besedo, lahko to zaradi mene mirno počne. Jaz sem pa citiral nekaj v znanstvenih člankih objavljenih podatkov in se o tem ne nameravam več po nepotrebnem pregovarjati, še najmanj s teboj.
O.

Okapi ::
420000let : cca 3600m leduJa, samo to je v bistvu tisti led, ki je vsako leto ostal. Se pravi padavine minus tisto, kar je zdrsnilo v morje in se stalilo. Doslej je bil v tisočletjih prirastek, sedaj je pa v zadnjih nekaj letih minus, pa še to samo gledano v povprečju za celo Antarktiko. Na vzhodu je še vedno lahko plus, če je na zahodu toliko večji minus.
torej na leto 0.85 mm ledu in da čisto drug rezultat.
Poleg tega je to merjeno pri ruski postaji Vostok. Tam je na leto 4,5 mm padavin.
Climate data for the Russian Vostok station at the southern geomagnetic pole
Continental High Plateau
Data range from 1957 to 1988;
Mean monthly rainfall mm 0.1 0 0.7 0.5 0.4 0.5 0.6 0.7 0.3 0.2 0.1 0 Annual total 4.5
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()

dzinks63 ::
Ja, samo to je v bistvu tisti led, ki je vsako leto ostal. Se pravi padavine minus tisto, kar je zdrsnilo v morje in se stalilo.
Kako to misliš zdrsnilo v morje in se stalilo? Ta led je resnično toliko star in ga analizirajo vsak meter posebej, to ni nič zdrsnilo v morje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dzinks63 ()

Thomas ::
Vendar ga prav veliko zdrsniti ne more, iz mnogih razlogov - in ga ne.
Vendar če ga ne, se ne bo nihče bal naraščanja morja. To jim je bolečina. Da potem rečejo, da se je v zadnjih 10 letih količina ledu na Antarktiki zmanjšala za 1/40000. LOL. Še to ne znajo izmeriti koliko na novo zapade, kako šele razliko.

Okapi ::
Kako to misliš zdrsnilo v morje in se stalilo?Saj imaš zgoraj puščico, kjer piše ice flow. Kam misliš, da gre. Zelo star je samo tisti led čisto spodaj, ker je ujet v "dolino", pa še tam ga očitno nekaj "teče" čez (ice moving over the side walls).
Haklajo se na to, kako naj bi ogromno ledu zdrsevalo v morje, da bi lahko strašili z naraščanjem morja. To je pač warmerska agenda.To si zdaj že spet lepo po stari navadi nekaj podtaknil. Problem je samo v tebi, ker povsod vidiš neko warmersko agendo.
V onih člankih o taljenju Antarktike nihče nikogar ne straši. Lepo piše, da je minus zelo majhen, 5 km3 (naknadni popravek - v resnici je 100 km3 - na nadaljnje besedilo to ne vpliva). Jaz sem tudi večkrat jasno napisal, da to sploh ne vpliva na dvig morske gladine (oziroma povsem zanemarljivo). Je pač en s sodobno tehnologijo dobljen podatek, ki kaže na to, da se podnebje verjetno malce segreva. Če tem satelitskim meritvam gravitacije ne verjameš, jim pač ne verjameš, kaj čmo.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()

Pyr0Beast ::
Ja, samo to je v bistvu tisti led, ki je vsako leto ostal. Se pravi padavine minus tisto, kar je zdrsnilo v morje in se stalilo. Doslej je bil v tisočletjih prirastek, sedaj je pa v zadnjih nekaj letih minus, pa še to samo gledano v povprečju za celo Antarktiko. Na vzhodu je še vedno lahko plus, če je na zahodu toliko večji minus.
Čaki čaki mal.
Padavine (v višino) ne rezultirajo vedno v ledu (v dolžino).
Če že rastejo rastejo na hribovjih v dolžino, na položnih delih pa samo v višino (debelino)
Tako so lahko povečane padavine v hribovjih zlahka odgovorne za hitrejše premikanje ledu !!
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

dzinks63 ::
Poleg tega je to merjeno pri ruski postaji Vostok. Tam je na leto 4,5 mm padavin.
Torej sedaj je 4,5mm letno prirastka ledu, povprečje za preteklost pa je pod 1mm. Kaj sedaj to pomeni?

Thomas ::
Lepo piše, da je minus zelo majhen, 5 km3
Najprej si operiral s kocko z robom 5 km. Zdej maš 5 kubičnih kilometrov.
Obe številki sta privlečeni za ušesa. Kot bi rekel, da je triglavski ledenik kakšen kilogram težji.

Pyr0Beast ::
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Pyr0Beast ()

Okapi ::
Najprej si operiral s kocko z robom 5 km. Zdej maš 5 kubičnih kilometrov.Ja, upss, res je, 100 km3 letno je minusa. Ampak še vedno tako malo, da na dvig gladine morja vpliva zanemarljivo.
O

Thomas ::
Ni šans.

Pyr0Beast ::
Ali merijo umikanje ledu ?
Ali merijo hitrost ledu ?
Umikanje ledu bi pomenilo taljenje
Hitrost ledu pomeni povečan pritisk in siljenje ledu v morje.
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Pyr0Beast ::
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Thomas ::
Dokler pa tega ni, je 40 stopinj po ničlo led precej podoben skali. Vendar tudi padavin je vsako leto manj, ker se pač veča višina ledu. Višje gor molekula vode nekoliko težje pride. Ne veliko, a sčasoma se že pozna.
Se pa nekoliko pogreza tudi "bedrock" in je ponekod že pod morsko gladino. Ogromni sladoled na jugu, je v eni taki skledi.

Pyr0Beast ::
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Pyr0Beast ()

Okapi ::
Kaj ti vragi sploh merijo !?!Saj sem dal link - s satelitom Grace merijo gravitacijo Antarktike.
Accelerated Antarctic ice loss from satellite gravity measurements
http://www.nasa.gov/topics/earth/featur...
Tam kjer so ostri robovi ali tam kjer so zaobljeni ?Če to plava na vodi, je večina tega pod gladino, kjer se tali "nevidno" očem.
O.

Thomas ::
s satelitom Grace merijo gravitacijo Antarktike.
Tele "okoljevarstvene" ekspedicije NASAe so politično kontaminirane. Tudi če ne bi bile, interpretacija gravitacijskih nihanj na Antarktiki nikakor ni dovolj za sklep, ki ga baje vlečejo. Par stopinj hladnejši zrak ima enak gravitacijski učinek, kot kakšen cm ledu manj na debelo.

Pyr0Beast ::
Saj sem dal link - s satelitom Grace merijo gravitacijo Antarktike.
Luštno. In kako kalibrirana je ta zadeva ?
Je ne moti prah v vesolju ?
Spet, kaj meri ? Gravitacijo antarktike ? Vpliva na tale 2 satelitka tudi luna ? Sončne pege ? Mogoče meteorski dež. Oblaki ? Prašnost atmosfere ?
V poštev pride tudi gravitacija morskih tokov, še premikanje magme pod zemljo lahko vpliva na to.
In kako so sploh dobili ice mass change ?
Nekaj 100x večja gravitacija samih kamnin in oceanov nima efekta ?
Če to plava na vodi, je večina tega pod gladino, kjer se tali "nevidno" očem.
Od kje energija za taljenje ?
Če spodaj ni nekega vulkana.. ???
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Okapi ::
In kako kalibrirana je ta zadeva ?To ti bo pa moral kdo od Nase povedati. Ali pa ona Isabella Velicogna, ki je članek o tem napisala, sem dal njen e-naslov malo prej. Mogoče je celo zamejska Slovenka, diplomirala je v Trstu.
Na grafu se lepo vidi poletno-zimsko nihanje, kar je znak, da očitno lahko tako natančno merijo.
O.

innerspace ::
Regelacija, npr.: Tališče ledu za vsak povečan tlak 1 bara pade za 0,0072 °C.
To me je zanimalo, thnx đinx!
A lahko torej sklepam, da obstaja neka kriticna visina ledu na Antarktiki? (Koliksna?)
Recimo da se nekje na dnu zaradi pritiska zacne talit in postopoma odteka v morje.. Voda, ne led.
Ce zna kdo razlozit, bom zelo hvalezen.

Pyr0Beast ::
Na grafu se lepo vidi poletno-zimsko nihanje, kar je znak, da očitno lahko tako natančno merijo.
7-12 točk na leto ni blazno huda natančnost
Poleg tega ne pove popolnoma nič ali zadeva drifta kot nora ali ne.
Sploh pa brez prave reference !
V poletju 2004-2005 imaš v 1 mesecu spremembo 700 GT !
22GT na dan
To je 22.000.000.000.000L na dan
Skoraj 1GT vsako uro
Pri 14,000,000 kvadratnih kilometrih površine.
To nanese;
1.000.000.000.000L
/
14.000.000km^2
=
71400L na km^2
kar je 0.07L/m^2 na uro
0.07mm/h
1.68cm vode na dan skozi cel mesec. Ni slabo
Pa rečemo da je ratio snow:water 1:10
To pomeni 17cm snega na dan.
5m v enem mesecu !
In teh 5m se pravtako stopi !
1.7kg ledu se mora stopiti v enem dnevu
333kJ/kg
~560kJ
Slabih 150Wh
Albedo takega snega je nekaj čez 0.8
Tako rabiš 750Wh za stalit ta sneg.
Na antarktiki imas tam 100-400Wm2 obsevanja
Torej od 7h ur do 2h ur obsevanja, da se lahko to izpolni
Samo nato naslednjih 12+ ur sneg nazaj zamrzuje.
Absorbed short wave radiation drives the daily cycle of
the SEB, in spite of the high surface albedo (0.84-0.88). The dominant heat sink is the cooling by long wave radiation,
but this flux is distributed more evenly throughout the day so that a pronounced daily cycle in net all-wave radiation
remains with all-sky night-time heat losses of 20-30 W m-2 and noontime heat gains of 30-40 W m-2 .
Torej je dejanski profit gretja bornih ~20W
Neki ne štima.
V bistvu pa kakor berem te članke vidim da ima še največji efekt umazanost snega. Ravno zato se verjetno triglavski tako pospešeno topi.
Pa še topla voda iz skal ga topi pospešeno
Hecno je ko vidiš, da se baza zakoplje v snegu;

The main entrance to the former geodesic dome ramps down from the surface level. The base of the dome base was originally at the surface level of the ice cap, but the base had been slowly buried by snow and ice.
vir: Wikipedia
The Dome. This dome formerly housed the South Pole Station. It acts as a roof under which structures were constructed rather than being the outer wall of a structure itself, the buildings inside were two stories tall. Now it is used only for storage. In front of the dome is a buried arch that was later uncovered, raised, and altered. At the time of this photo there were three arches (barrel vaults) in a row, connected by smaller tunnels. By the end of the season there was one very long arch. The orange building on the left is Skylab. It is five stories tall, but is now mostly buried. Skylab and the Dome date from the mid-1970's. 31st Oct 2007
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Pyr0Beast ()

WarpedGone ::

Malajlo ::
1) led se premika proti morju, pač, gravitacija ga vleče "dol"; tak pojav imenujemo ledenik
2) led se premika do morja, njegov jezik plava v morju, kjer se tali (pod vodno gladino); vsake toliko se odlomi kakšen kos, ali pač ogromen
3) led tudi sublimira, ga veter odpihne (v morje!) [edit: sneg odpihne, torej se ne more nalagati]
4) padavin je, kolikor jih je; očitno jih je malo, obenem se pa led premika z isto hitrostjo, ga načeloma enkrat zmanjka
5) poleti se led v morju topi, pozimi pa morje(!) zmrzne in se ne nalaga nekaj 100 km v notranjost na bedrocku
Meni se zdijo vse trditve resnične, razen 4), ker ste privlekli vsakič drugačne podatke o količini.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Malajlo ()

Pyr0Beast ::
Pa naj se tisti ledeniki stalijo že enkrat. Bo pa nov sneg pač toliko bolj bel in se počasneje talil, pa bo za 2 leti dosti, dokler se spet ne zasvinja.
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Okapi ::
Samo nato naslednjih 12+ ur sneg nazaj zamrzuje.Se mi zdi, da si pozabil, da je poleti na Antarktiki dan malo dajši. Poleg tega verjetno večino ledu na Antarktiki ne stali sonce neposredno, ampak morje.
V bistvu ni nič od tega kritično.A je mogoče kdo rekel, da je? Pač naravno dogajanje - nekaj časa se led nabira, nekaj časa ga pobira. V bistvu je zelo malo verjetno, da bi bila letna bilanca ravno 0. Sedaj ga pač pobira, in to precej počasi. Vzrok za to je pa drugo vprašanje.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()

Pyr0Beast ::
Se mi zdi, da si pozabil, da je poleti na Antarktiki dan malo dajši. Poleg tega verjetno večino ledu na Antarktiki ne stali sonce neposredno, ampak morje.
Odvisno od sezone.
Tisto nikoli zahajajoče sonce ni vredno pol piskra mrzle vode ker je praktično vzporedno s površino.
Tisto kar morje tali ni pomembno. Ko se tak led enkrat odlomi nima veze kje je, enkrat se bo stalil.
Kar je pomembno je tisto kar je na kopnem.
Vzrok za to je pa drugo vprašanje.
Generalno sranje po arktiki. Še posebej turizem ima tam veliko za dodati. In raziskovalna središča, ki so postala prava mesta pravtako.
Vse zaloge se tam dovažajo z letali ali ladjami.
Imajo blazno veliko mehanizacije.
Stroški ogrevanja so visoki.
Rabijo ogromne generatorje da zadovoljijo svoje energetske potrebe.
Vodo je treba taliti.
Blazno velik 'footprint' imajo tisti ljudje tam. Če hočemo zmanjšati naš efekt na taljenje teh zadev je prva stvar ki jo je treba narediti spokati tiste ljudi stran.
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Okapi ::
Blazno velik 'footprint' imajo tisti ljudje tam.Upam, da se hecaš. Ljudi na Antarktiki je tako malo, da lahko mirno šteješ, kot da jih sploh ni. Poleti jih je na njej kakšnih 5000, s turisti vred, pozimi okoli 1000. Na celini, ki je večja od Evrope.
Tisto kar morje tali ni pomembno. Ko se tak led enkrat odlomi nima veze kje je, enkrat se bo stalil.Seveda je pomembno, ker Antarktika ni samo kopnina, ampak tudi vse stalno zamrznjeno morje ob obali in v zalivih, na katerem se nabira led iz padavin.
O.

Pyr0Beast ::
Seveda je pomembno, ker Antarktika ni samo kopnina, ampak tudi vse stalno zamrznjeno morje ob obali in v zalivih, na katerem se nabira led iz padavin.
Tisto gre vsako leto stran.
Upam, da se hecaš. Ljudi na Antarktiki je tako malo, da lahko mirno šteješ, kot da jih sploh ni. Poleti jih je na njej kakšnih 5000, s turisti vred, pozimi okoli 1000. Na celini, ki je večja od Evrope.
Kako lahko mirno šteješ da jih sploh ni če so glavni vir onesnaženja tam ?
Njihova kanalizacija je popolnoma nečiščena in samo puščena da zamrzne.
Dizel agregati emitirajo en kup saj, dejansko jih je toliko, da lahko meriš, ranga 1-8ng/g 1-8ppm plusa že v okolici manjše baze. Pa še bajno veliko toplogrednega CO2ja maš direktno na 'najbolj občutljivem' področju sveta. You've got to be shitting me, da potem bluziš kako je treba zadevo zaščiti. Spokaj tiste ljudi od tam pa je.
Enako z znanseveniki iz nekih rezervatov ki označujejo živali ko blesavi. Pusti vraga pri miru. Saj ni čudno da vrste propadajo ko se toliko dreza v njih.
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Okapi ::
Tisto gre vsako leto stran.Lepo sem napisal "stalno zamrznjeno". Na (ali ob) Antarktiki imaš veliko morja, ki je zamrznjeno že tisočletja, marsikje do dna. Na njem se ves ta čas nabira led iz padavin. Marsikje imaš tudi ledenike, ki iz kopnega segajo daleč v morje. Ves ta led se lahko sedaj zaradi malo toplejšega morja počasi tali, prej se pa ni.
O.

Pyr0Beast ::
Jaz bi itak ves ta sneg stalil če bi se le dalo, in kot sem že rekel povečal količino CO2 in O2 v zraku.
Treba je spet zalavfati to biotsko mašino.
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Starodavni ::
Groza, kam gre naš denar.

guest #44 ::
CO2 si lahko nekam vtaknete.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: guest #44 ()

kivi113 ::
6. podnebni posvet Prehod v nizkoogljično družbo: 10. januar 2011 med 9.00 in 13.00 uro na GZS, Dimičeva 13, Ljubljana.
Tema: Slovenija sprejema zakon o podnebnih spremembah, ki bo določil dolgoročni cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in mehanizme prehoda v nizkoogljično družbo, hkrati pa potekajo prve aktivnosti za oblikovanje dolgoročne podnebne strategije za Slovenijo. Vabljeni k sodelovanju.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kivi113 ()

Gavran ::

gruntfürmich ::
? Je prehod v nizkoogljično družbo lahko odgovor na razvojne izzive Slovenije?
? Za katere gospodarske panoge je prehod v nizkoogljično gospodarstvo največji izziv in za katere velika priložnost ter zakaj?
? Kako zmanjšati negativne socialne posledice prehoda v nizkoogljično družbo in kakšni bodo predvideni vplivi prehoda na vsakdanje življenje in življenjski slog?
nekaj tem njihovega posveta.
verjetno se nekateri tu NE zavedate, kot že jst skos povdarjam, da gonja proti CO2 pomeni TUDI izboljšanje tovarniških obratov, ter tudi naših kurišč ter seveda njihovega izkoristka.
marsikdo je samo od zunaj videl tehnološke obrate, kaj šele vedel kaj o njih. in povem vam (tudi iz prve roke), da je v sloveniji okoli teh reči KATASTROFA!! še preden bi trenali z očmi bi morali posodobiti VSE te zastarele obrate & privat kurišča, ki samo trošijo in trošijo ter nas delajo nekonkurenčne.
potem fantje, potem, bi se pa zmanjšali izpusti CO2 pa še prihranili bi!!! hecno a ne? zmanjšali bi izpuste CO2 pa še prihranili bi! verjamem da navadnemu janezu to ne gre v glavo... ampak takle mamo!
potem pa, ko bi to modernizirali, bi se lahko začeli pogovarjati o omejevanju izpuščanja toxičnih snovi v ozračje. predno pa teh osnovnih zadev, zaradi katerih porabljamo VELIKO preveč goriva in s tem denarja, smo točno zaradi tega nekonkurenčni, ter nenazadnje izpustimo preveč CO2ja (kar nas stane evrov) ter posledično onesnažujemo ozračje, ne bomo poštimali v praxi in v vaših glavah, ne moremo naprej...


visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zheegec ::
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

Pyr0Beast ::
verjetno se nekateri tu NE zavedate, kot že jst skos povdarjam, da gonja proti CO2 pomeni TUDI izboljšanje tovarniških obratov, ter tudi naših kurišč ter seveda njihovega izkoristka.
A res ? Kako ?
Gonja proti CO2 je gonja proti CO2. Ne zdaj neki mešati, pa saj ta zadeva ne smrdi tako močno, samo zdi se ti.
Traparija prve klase
Če se že hočemo boriti proti emisijam v okolje postavimo tak cilj: Zrak iz tovarniških obratov mora priti ven boljši kakor je vhodni.
Enako za čistilne naprave, čistejša voda, kakor je v reki, kamor se izliva.
Šele potem pa lahko začnemo malce popuščati.
Ne pa postaviti mejo na 150 ton CO2 dnevno in 1 tona SO2. Wtf?
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

petrus ::
The failure of Britain’s wind farms to produce electricity in the extreme cold will cost billions of pounds, create an economic crisis and lead to blackouts, leading industrialists have warned.
To cover up the ineffectiveness of wind farms the Government will be forced to build emergency back-up power plants, the cost of which will be paid by industry and consumers.
The slack was immediately taken up by efficient, but dirty, coal-fired power stations and oil-fired plants.
http://www.dailymail.co.uk/news/article...

Thomas ::
Občutek krivde jim je bil vcepljen in zdaj sprejemajo pokoro za svoje grehe do Matere Narave relativno mirno in se bodo strinjali s še nekoliko več pokore.
Sej je tragično, samo je vseeno smešno. Loleki, hehe.