☰

» »

Sistemi višjega reda pri regulaciji?

Sistemi višjega reda pri regulaciji?

Rok Woot ::

Mi lahko nekdo lepo, najraje v enem stavku, napiše kaj so sistemi ali procesi višjega reda. Pa ne rabim razlage, ker vem kaj so. Samo malo se mi že meša, pa ne znam preprosto napisati razlage. Še bolje pa, če ima kdo to napisano v knigi, učbeniku, članku. Lahko tudi v Nemščini, Angleščini, Hrvaščini, Srbščini ... Hvala.

kow ::

Bom poskusil: Komplicirani sistemi - bodoca stanja sistema niso odvisna samo od hitrosti/pospeska trenutnih stanj, ampak od spremembe pospeska (trzaj?) ali se visjih odvodov. Zato tudi niso stabilni (globalno).

stapler rump ::

Sistem višjega reda je sistem, katerega odziv na vzbujanje opisuje linearna diferencialna enačba tretjega ali višjega reda.

Rok Woot ::

Kow zmedeno, težko razulmljivo. Stapler rump ni slabo ... Mogoče celo uporabim z manjšimi dodatki.
Našel tole, kar lepo napisano.

V .casovnem prostoru je red sistema dolo.cen z redom najvi.sjega odvoda izhodne
spremenljivke v diferencialni ena.cbi ali s .stevilom spremenljivk stanja pri zapisu v
prostoru stanj. Pri zapisu s prenosno funkcijo pa je red sistema dolo.cen s stopnjo
polinoma v imenovalcu. Glede na to de?nicijo imamo sisteme ni.ctega, prvega,
drugega in vi.sjih redov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Rok Woot ()

kow ::

Sledi logicno vprasanje: Zakaj so sistemi visjega reda (r), redi kjer je r > 2.
Zakaj ni definicija, da je r > 5?

Rok Woot ::

Stvar dogovora, kot večina definicij. Zakaj pa mi ne štejemo, ena, dva, velik. Ampak imamo toliko različnih števil :)

SaXsIm ::

Ne vem točno za regulacije, ampak načeloma so nam pri analizi sistemov za predstavo predlagali, da si za vsak red predstavljamo eno "energijsko posodo" v sistemu. Morda malo bolj uporabno za analizo vezij sicer.
SaXsIm

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: SaXsIm ()

kow ::

Mogoce je stvar dogovora, ampak neka razlaga je zadaj. Niso zrebali.

marjan_h ::

Mene nekaj zanima pri teh sistemih višjega reda, recimo da se osredotočimo na sistem drugega reda.

Kaj pravzaprav pomeni naravna frekvenca in koeficient dušenja? Zakaj se ravno ti dve konstanti nahajata tako v enačbi? (Na mestih v enačbi)

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Smiselnost integralov s drugim diferencialom (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola		9110921 (9481) Unknown_001
»

[MAT] Diferenciabilnost funkcije

Oddelek: Šola		142668 (1902) Unilseptij
»

Tehnik računalništva - Vegova

Oddelek: Šola		327827 (5704) ZigaZiga
»

E (matematična konstanta) (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Šola		15315783 (10247) Jst
»

Numerična matematika

Oddelek: Šola		91738 (1504) tx-z

Več podobnih tem