Kilovati in Konjske moči

bobby je 25. dec 2017 ob 18:31 izjavil:

Boli me falus, kako se vi pogovarjate, clanek pa pac naj bo napisan kot mora bit.

Ker seveda članki na temo avtomobilizma ciljajo predvsem na akademsko publiko.

Clanki o televizijah imajo mere tudi v incah, pa cm zraven. Clanki o deskah imajo debeline v colah, pa cm zraven, ce se to. Clanki o ceni nafte in nacrpanih kolicinah imajo nafto v sodckih, pa litre bolj redko zraven. In vsaj ti zadnji so komot akademski clanki. Odrastite, ni vse na svetu tako kot mislite vi, da bi moralo bit.

In kako ves da so navedeni konji v DIN formatu? Kaj ce so v SAE? Ali v XYZ? kW so povsod enotni, s konji je pa taka zmeda da niti novinarjih jih ne locijo.

Napaka pri merjenju oz odstopanja med motorji so veliko vecja kot razlike med standardi.

nodes je 24. dec 2017 ob 23:12 izjavil:

Danes se serijski motorji vrtijo približno enako hitro in je navor toliko večji kot je večja moč. Kako hitro se boš peljal in kakšne pospeške boš imel je pa odvisno zgolj od moči. Diesel motorji imajo več navora, zato so bolj "udobni/prožni" za vozit, niso pa v večini primerov dirkalniki.

Tako je ko se javljate laiki tipa novinar, oni zgoraj ti je bolje in čisto pravilno razložil. Moč je posledica navora, ne obratno. Moč je premosorazmerna z navorom in vrtljaji (kotne hitrosti).

Če je premajhen navor, da bi sploh zagnal zadevo ti tudi 200kW moči nič ne pomaga. Če ima motor 20Nm pri nizkih obratih in s ta istim konstantnim navorom 200kw pri 100000 obratih, boš ti en drek z njim pospešil brez ustreznega menjalnika.

Navorska "udobnost" dizlov je s trenutno uveljavitvijo turbo bencinske generacije povsem izničena. (včasih je bil bencinski turbo samo za športne posebneže, zdaj je mainstream)

Dizli so težko dirkalniki ker je vse dimenzionirano (in posledično težje) na močnejšo silo nenadzorovanih detonacij. Že sam motor bo težje pospeševal zaviral.
Uspešni so lahko tam kjer imajo druge prednosti (recimo manjša poraba in posledično manj postankov)

Da se vrnem na izhodišče. OP ste že vsi odgovorili, konjska moč se uporablja zgolj zaradi zaradi vajenosti.

P = omega * M
_____________________
P = A/t
A = F*s
_____________________
M = F x r -> F*R
F = M/R
_____________________
Omega = 2 * pi * n
Vo = omega * R = s/t
______________________
Thus:
P = F*s/t = F*Vo
P = (M/R) * (omega*R) = M*omega
_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-

Yes. Pri motorjih se moč na gredi računa prek momenta in kotne hitrosti.

Jan50 je 26. dec 2017 ob 16:07 izjavil:

Ko smo že pri izračunih: moč motorja se dobi (kot je napisal predhodnik) iz momenta in kotne hitrosti.
Ni mi pa popolnoma jasno, kako sedaj izračunavajo moči kurilnih naprav, ko so enote za moč watt in za energijo joule. Včasih je bilo s kilokalorijami enostavno izmeriti (če se prav spomnim: 1kcal je energija, ki je potrebna za segrevanje 1kg vode za 1 stopinjo). Po moje delajo isto kot včasih, potem pa iz kcal pretvorijo v joule.

Moč je enaka razmerju med enrgijo (delom) in časom. Za kilogram vode segret za eno stopinjo potrebuješ 4.2 kJ, če peč to stori v 1s je njena moč: 4.2kJ/1s = 4.2 kW.

Jan50 je 26. dec 2017 ob 17:08 izjavil:

To mi je vse jasno. Kako pa so dobili pretvornik 1kcal=4200J (natančno 4184J). Verjetno po postopku, ki sem ga predhodno napisal.

Joule je definiran kot delo, ki ga opraviš, če deluješ s silo 1N na razdelji 1 m

A = Intergrate(F*ds, s1-s2) (sila po diferencialu poti)

Definicija za posplošeno kalorijo 4190J gre nekako tako. Stotina količine energije potrebne, da segreješ čisto vodo 0 to 100 °C pri tlaku okolice 1 bar.

V grobem, energija ki jo moraš dovesti, da T vode dvigneš za 1°C.

To energijo lahko v vodo dovajaš tudi z delom - mešanje vode. Navsezadnje to delo dissipira v toploto, saj voda zaradi viskoznih lastnosti deluje tudi kot dušilka. Najlažje je segrevanja vode z električnim grelcem.

En Watt moči je 1[J/s]. Torej, če imaš dober grelec lahko z njim segrevaš vodo toliko časa, da vanjo odaš dovolj energije.

P[W] = U[V]*I[A]
------------------------
U[V] = R[Ohm]*I[A]

Imaš uporovni grelec, z upornostjo R. Da ugotoviš kolikšen potencial moraš zagotavljati, upoštevaš enačbo
premetavam:
P = U^2 / R
U(needed) =sqrt( P(wanted) * R )

Ok, ko zagotoviš želeno moč, recimo 1W meriš temp vode (termopar?, uporovna temp. zaznavala,...) in čas. Nato določiš v kolikem času si segrel vodo za 1 stopinjo in čas pomnožiš z močjo grelca. Dobil boš nekje okoli 4200J recimo. Odvisno ok kvalitete eksperimenta.

Okapi je 26. dec 2017 ob 17:23 izjavil:

Vprašanje je metodologija merjenja. Ker če meriš hitrost segrevanja vode, dobiš drugo številko, kot če meriš porabo energije grelca.

?
To je bistveno, da dobiš čas v katerem si oddajal energijo pri konstantni moči v izoliran sistem. Po prvem zakonu TD dobiš Q(dovedena) = P * t

Okapi je 26. dec 2017 ob 17:23 izjavil:

Vprašanje je metodologija merjenja. Ker če meriš hitrost segrevanja vode, dobiš drugo številko, kot če meriš porabo energije grelca.

izgube pri 1000l kotlu z 5cm izolacije so 5% za čas segrevanja od 10 do 90°C, večinoma v obliki pare.

izgube pri 1000l kotlu z 5cm izolacije so 5% za čas segrevanja od 10 do 90°C, večinoma v obliki pa

A ni dovolj? En ima napisano 1000 vatov (izmerjeno na grelcu), drugi 960 vatov (izmerjeno v vodi), ljudje mislijo, da je prvi močnejši, v resnici bo pa drugi prej segrel vodo.

In to v primeru, da gre za enake izgube. Kaj pa če ima en 2 cm slabe izolacije, drugi pa 5 cm dobre? In še druge razlike so lahko, ki vplivajo na izgube (oblika kotla, grelca ...).

Očitno nisem bil dovolj jasen. Zanima me kako v praksi proizvajalci določijo moč kotla (gorivo so npr na palete). Zakurijo peč, ki ima zalogovnik vode z določenim volumnom ter merijo temperaturo vode in čas segrevanja. Na ta način so (predvidevam) delali včasih in dobili neko vrednost v kcal. Predvsem me zanima ali je že kdo videl ali delal postopek za izračun moči kotla.