Večino povišanja pripisujejo porasti priljubljenosti plačljivih storitev, kot denimo Spotify ali Apple Music. Prihodki od teh storitev so se lani več kot podvojili in so dosegli 2,5 milijarde dolarjev. V povprečju jih je uporabljalo 22,6 milijona naročnikov, torej je vsak zanje letno zapravil dobrih 100 dolarjev. Predlani je bilo naročnikov zgolj 10,8 milijona.
Upada pa priljubljenost drugih digitalnih načinov distribucije, ki jih v primerjavi s pretočnimi storitvami zaradi starosti že imenujemo tradicionalni. Prihodki iz plačljivih prenosov, kot jih ponuja denimo iTunes, so upadli za 22 odstotkov na 1,8 milijarde dolarjev. Še manj so zbrali s prodajo zgoščenk, ki se je skrčila za 16 odstotkov na 1,7 milijarde dolarjev.
RIAA ob tem še vedno vztraja, da ponudniki pretočnih storitev, ki se financirajo iz oglasov, denimo YouTube, prispevajo premalo. Ob tem jim gre posebej v nos doktrina varnega pristana (safe habour), za katero so sedaj neodvisni raziskovalci prvikrat izračunali, da glasbeni industriji odnese 650 milijonov do ene milijarde dolarjev letno. RIAA pravi, da to dokazuje problematičnost pretočnih storitev na oglase.
