G-programiranje(CNC)

To skripto sem pregledal, ampak nekako ne vidim smisla da bi se nekdo to učil.
Ko sem sam hodil v šolo, me take stvari takrat niso zanimale in so precej suhoparne dokler nimaš stroja dejansko pred sabo.
Prvi problem pri CNC programiranju je, da so CNC stroji zelo dragi in ti znanje, ki ga boš dobil iz skript nič ne pomaga, ker sam ga ne boš mogel nikoli kupit.
Se pravi je prvi korak, da najdeš firmo kjer so v orodjarni pripravljeni nekoga učit. Tja je še najlažje prit, ko imate na šoli obvezno prakso.
Potem na tečaj programiranja greš ponavadi, ko si enkrat zaposlen, in ne kot dijak/študent, tako da mislim da je še najlažje dobit znanje, če te pač en programer uči.

V orodjarstvu je itak važna samo praksa, seveda je pa zelo važna samoiniciativa, veselje do dela, še najbolj pa hitrost, ker v orodjarstvu je čas zelo pomemben.
Sam sem na žalost dobil takega operaterja, enkrat bo mogoče tudi programer (ni ravno bistre sorte), pa je že po naravi počasen, ter vse mu je treba z roko kazati. Tak človek imo nima kaj iskat v orodjarstvu.

fraising je 31. mar 2017 ob 22:53 izjavil:

Pa kdo sploh dela še kaj posebnega z kodo? Kakšni mini popravki, dodatki.. to je to. Rajši se nauči Unigraphics ali Creo.

Vse se dela s kodo, je pa odvisno kdo. Button pusherji kot jim pravijo američani sigurno ne, samostojni orodjarji pa.
Ko delam program kjer se dela več kosov hkrati, naredim program za en kos v SolidCamu, potem pa na roke predelam kodo še na G55, G56 in G57, da vsako posamezno orodje vsak kos obdela sproti.
Hkrati na koncu vrinem še M09, da se voda izklopi prej, da me ne zmoči, ko na hitro odprem vrata, itd. itd.
Tudi pred vrezovanjem navojev se pogosto vrine M00, da se spiha slepe luknje, da se zaradi špen ne polomi navojni sveder.
Komplet programa res noben ne dela več na roke, ampak G kodo pa vsi moramo še vedno poznat v nulo.

Er333 je 31. mar 2017 ob 23:27 izjavil:

Ko delam program kjer se dela več kosov hkrati, naredim program za en kos v SolidCamu, potem pa na roke predelam kodo še na G55, G56 in G57, da vsako posamezno orodje vsak kos obdela sproti.
Hkrati na koncu vrinem še M09, da se voda izklopi prej, da me ne zmoči, ko na hitro odprem vrata, itd. itd.
Tudi pred vrezovanjem navojev se pogosto vrine M00, da se spiha slepe luknje, da se zaradi špen ne polomi navojni sveder.
Komplet programa res noben ne dela več na roke, ampak G kodo pa vsi moramo še vedno poznat v nulo.

Sam imam za žično erozijo narejene glavne programe (pa tudi te mi je za osnovo naredil DCAM, potem sem pa samo uredil, da sem dodal še rotacijo in razne malenkosti) za 2-4 kos, čeprav že 2 naenkrat se daje gor samo parkrat na leto, 3 do sedaj še nismo dali. Se pa zaradi nepogoste uporabe potem večkrat pozabi brisati M00 iz podprogramov (oz. komplet odreze mostičkov) in zjutraj žica stoji pri mostičkih prvega programa.
Ne vem kdaj so nazadnje (sicer ne verjamem da sploh kdaj) delali G kodo povsem iz nule, ker to je časovno res potratno ter zahteva tolk znanja in pameti kot je ljudje v orodjarni s 4. do največ 6/1 stopnjo (danes ima to večina programerjev) preprosto nimajo.
Nikakor pa ni res da moraš G kodo poznat v nulo, sam imam itak 90% znanja napisanega na računalniku v Word in Excel fajlih, da probam zdaj napisat M in G kode katere poznam na pamet:
M00/M01, M30/M02, M99, M50/M60 (to pozna vsak, ki dela na žici), G92, G00, G90/G91, G40/G41/G42. Ampak to rabiš samo tolk, da ko v beležnici odpreš NC program, da približno veš kaj gledaš, in da veš na katerem mestu je treba kakšno malenkost popravit. Sam recimo se še največ ročno ukvarjam s programirno ravnino in urejam I in J, ker program ne izpiše pravilno NC kode. Pa vrstico G92 moram vstavit na začetek, če je nula na središču kosa.

G koda je danes še najmanj pomembna, ker to ti itak izpljune program. Največ časa preživiš v skicirki, urejanju modelov, izdelavi kakšne risbe (sam odkar imamo urejeno konstrukcijo še največ za prebijanje lukenj). Sam uporabljam SW in Creo.