Na prioritetnem seznamu so Alžirija, Argentina, Čile, Kitajska, Indija, Indonezija, Kuvajt, Rusija, Tajska, Ukrajina in Venezuela. To so države, ki so po ameriškem mnenju najhujše kršiteljice varstva intelektualne lastnine in ki so večinoma na tem seznamu abonirane že vrsto let. Zanimiv pa je tudi drugi seznam, na katerem so države, ki jih budno spremljajo zaradi znatnih neskladnosti (watch list), in med dobrimi dvajsetimi državami vsebuje tudi Kanado, Grčijo in Švico.
Kanada je na seznamu že nekaj let. ZDA sicer pozdravljajo podaljšanje zaščite avtorskih pravic glasbenih posnetkov na 70 let od datuma nastanka, a Kanado kritizirajo v številnih drugih pogledih. Med njimi omenjajo ponarejena zdravila, nespoštovanje patentov itn.
Švica se je na seznamu znašla letos. V poročilu so zapisali, da Švica nudi visoko raven zaščite intelektualne lastnine in da ima pomemben prispevek k širjenju zaščite po svetu, kar v ZDA pozdravljajo. Toda na seznam so jo vseeno uvrstili, ker je po ameriškem mnenju pregon spletnih kršitev avtorskih pravic v Švici preveč težaven. Vrhovno sodišče je v Švici že leta 2010 zahtevalo, da Logistep preneha zbirati IP-naslove spletnih kršiteljev avtorskih pravic, ker da so to osebni podatki. Logistep je zbiral podatke o kršiteljih, ki so jih imetniki avtorskih pravic uporabljali za začetek pregona. Prav tako Švici očitajo, da se tja seli čedalje več piratskih strani.
Da so na seznamu Rusija, Indija in Kitajska, ne preseneča nikogar, saj je seznam ravno toliko strokoven kot je tudi političen. Kitajsko kritizirajo zaradi media boxes, ki so tam v uporabi (majhni računalniki za streaming vsebin). V Indiji niso sprejeli zakonodaje, ki bi kriminalizirala snemanje filmov s kamerami v kinematografih, v Rusiji so problem piratske strani. Posebno omembo si je prislužila tudi Ukrajina, ki čedalje bolj vzpostavlja kot vzhodnoevropski center za piratske vsebine. Slovenija v poročilu ni omenjena.
Omeniti velja, da je poročilo točno to. Poročilo brez pravne veljave, saj so za reševanje sporov namenjeni postopki pred Svetovno trgovinsko organizacijo, bilateralni in multilateralni dogovori in tožbe. Toda ameriška diplomacija na podlagi poročila pritiska na države, naj uzakonijo odpravo pomanjkljivosti. Kot kaže zgodovina, ji to često uspe.
)