Napetost na vtičnici doma

Pozdravljeni!

Zanima me ali je voltaža na vtičnici konstantna?

Namreč ko vtaknem voltmeter niha vsako meritev volt dol/gor, včasih več.

Hvala za odgovore.

Imaš izbrano pravilno merilno območje za izmenično napetost?

Napetost v vtičnicah nikoli ni konstantna. Mora pa biti v mejah 230 V +10/-6% pri števcu, v vtičnici pa še odvisno od padca napetosti od števca do razdelilnika in v tokokrogu od razdelilnika do vtičnice. Za vtičnico je od števca dalje dovoljen padec napetosti 5%. Nihanje pa je posledica vklopov in izklopov posameznih bolj ali manj močnih porabnikov.

Niha lahko tudi zaradi voltmetra. Nekateri nihajo bolj, drugi manj.

Stvar je taka, da sta v prostoru dve vtičnici na eni je komp na drugi pa električni radiator 1250W. Ta se prižiga in izkljapja tu in tam.

Naslednja stvar je ta da je na tej povezavi, ki gre to električne omarice do varovalke, prišlo do kratkega stika, zadaj za varovalko je zagorela spojka pa nekaj kabla. Zdaj je to zamenjano, samo še me skrbi kak je to, glede, da je komp tu priključen.

adinfinito je 29. nov 2015 ob 01:02 izjavil:

Stvar je taka, da sta v prostoru dve vtičnici na eni je komp na drugi pa električni radiator 1250W. Ta se prižiga in izkljapja tu in tam.

Naslednja stvar je ta da je na tej povezavi, ki gre to električne omarice do varovalke, prišlo do kratkega stika, zadaj za varovalko je zagorela spojka pa nekaj kabla. Zdaj je to zamenjano, samo še me skrbi kak je to, glede, da je komp tu priključen.

skoraj zagotovo ni prišlo, do kratkega stika, ampak se je zaradi slabega spoja stvar pregrela

mirator je 28. nov 2015 ob 13:51 izjavil:

Napetost v vtičnicah nikoli ni konstantna. Mora pa biti v mejah 230 V +10/-6% pri števcu, v vtičnici pa še odvisno od padca napetosti od števca do razdelilnika in v tokokrogu od razdelilnika do vtičnice. Za vtičnico je od števca dalje dovoljen padec napetosti 5%. Nihanje pa je posledica vklopov in izklopov posameznih bolj ali manj močnih porabnikov.

Nekam huda toleranca. +/- 10V ja, 10% se mi zdi pa dosti.

mirator je 29. nov 2015 ob 12:46 izjavil:

Tiskarski škrat se mi je res vrinil. Namesto +10/-6% bi moralo pisati +6/-10%. Standard SIST EN 50160 dopušča celo +10/-10% upada napetosti. Odvisno kako blizu transfromaotrske postaje si. Če si blizu transformaotrske postaje boš imel nekoliko višjo napetost od nazivne, v večji oddaljenosti pa kar računaj za kašnih 6 ali več % nižjo napetost.

Po novem je 230V +10/-10%. To pomeni od 207 do 253 V. To morajo naprave brez vsakega problema prenesti.

Bilo pa je prehodno obdobje zaradi poenotenja napetosti na evropskem nivoju, pri nas 230 V -10/+6% (prej smo imeli nazivno napetost 220 V), v V. Britaniji pa 230 V +10/-6% (prej so imeli nazivno napetost 240 V).

Se pa omrežna infrastruktura, ki je že prej obstajala, ni spreminjala, ampak je to vse samo na papirju, saj je v okviru navedenih toleranc (da ne bo kdo mislil, da ne sme priključiti kakšne stare 220 V naprave na 230 V omrežje, kot se je tudi že spraševalo po forumih).

Je pa pri OP zaskrbljujoče, da je prišlo do pregretja v inštalaciji, saj bi naj napeljava bila ščitena z ustreznimi varovalkami in bi vsekakor najprej morala pregoreti varovalka. Svetujem, da daš napeljavo pregledati kakšnemu strokovnjaku, da ne bo še kdaj kaj zagorelo.

To sta dva trifazna sistema - 2 krat po tri faze (dvosistemski daljnovod). Za vsako fazo sta dva vzporedna vodnika, da se zmanjšajo izgube (korona).
Na vrhu daljnovoda je običajno še strelovodna vrv.

kot so že povedali drugi je na sliki daljnovod z 2x 3faze brez nule in ozemljitve nula,ki pride v tvoj dom prihaja iz zvezdišča transformatorja. se pa strinjam z TOMI-jem, da bi morali ukiniti enofazni sistem in uvesti povsod trifaznega saj bi bila tako najbolj simetrična obremenitev energetskega sistema.

marjan_h je 2. dec 2015 ob 19:32 izjavil:

Hvala.

Torej potem vežejo vsako fazo v eno gospodinjstvo, kar pomeni da lahko tri faze napajajo tri gospodinjstva?

@lovro, kako, da tri fazni sistem bolj simetrično obremenjuje energetski sistem? Ali sploh obstajajo še elektrarne z enofaznimi generatorji?

vse elektrarne uporabljajo trifazne generatorje v večini primerov so to sinhronski generatori. zato je boljši, da so vse 3 faze enakomerno obremenjene kot če je ena obremenjena in so ostale dve razbremenjeni. kaj več bodo pa povedali strokovnjaki.

marjan_h je 2. dec 2015 ob 19:32 izjavil:

Hvala.

Torej potem vežejo vsako fazo v eno gospodinjstvo, kar pomeni da lahko tri faze napajajo tri gospodinjstva?

@lovro, kako, da tri fazni sistem bolj simetrično obremenjuje energetski sistem? Ali sploh obstajajo še elektrarne z enofaznimi generatorji?

Mi imamo 3 faze v hiši. Vsaka napaja del hiše, najbolje se to vidi ko kdaj vrže eno fazo ven in je tretjina hiše v temi. Takrat delam pravo solato z podaljški do TV, PC...

Torej elektrarne imajo 3 fazne generatorje, kar po vodih pripeljejo do gospodinjstev, kjer se samo v 1 gospodinjstvu uporabi vse tri faze na različnih bremenih. Vendar kaj pa električni števci? Če hočeš meriti porabo energije moraš na vseh treh žicah in vse skupaj sešteti, števec je pa samo en.

Ja samo števci za gospodinjstva so enofazni, tako piše gor.

Pri enofaznih priključkih so enofazni, pri trofaznih priključkih so trifazni. Pa ponavadi so potem še dodatni števci na trafo postajah.

Konkretno se enakomerno bremenjenje postavlja takole: V stanovanjskih blokih, kjer stanovanja večinoma ne potrebujejo trofaznega priključka, se da vsako stanovanje na svojo fazo. Pri objektih, kjer je trofazni priklop, večina porabnikov pa enofaznih, se elektro omarice veže tako, da se varovalke po vrsti zamika na faze. 1. varovalka je na 1. fazi, 2. na 2. fazi, 3. na 3. fazi, 4. na 1. fazi, in tako naprej. So za ta namen že pripravljene bakreni mostički, s katerimi skupaj vežeš serije avtomatskih varovalk.

Kdaj pride do težav? Ko je na lokalni transformatorski postaji ena faza bistveno bolj obremenjena, kot ostale dve. V tem primeru lahko pride do premika potencialov, tako faz, kot zvezdišča. Ampak, kot že omenjeno, se to težavo da rešiti s pametnim projektiranjem in do nje pride samo v primeru, ko pri kakšnem večjem trofaznem odjemalcu pride do okvare (npr odleti ena glavna varovalka, motorji se še vedno vrtijo, fazna obremenitev pa postane izrazito nesimetrična). Pa še to se rešuje s tolerancami, ki so precej visoke ravno zato, da naprave preživijo kratkotrajne prenapetosti v lokalnem omrežju zaradi vklopov in izklopov večjih porabnikov ter morebitnih manjših okvar.

Bistveno večji problem za elektro energetski sistem, kot je neenakomerna obremenitev vseh faz, predstavljajo male hišne elektrarne, sploh tiste s fotovoltaiko. Te namreč v fazi načrtovanja distribucijskih omrežij niso bile predvidene, tako da ob bolj obremenjenih sončnih dneh prihaja do lokalnih preobremenitev distribucijske mreže. Problem je predvsem v tem, ker so zaradi subvencij te elektrarne rasle veliko hitreje, kot se je nadgrajevalo omrežja.

Za vprašanje, kot ga postavljajo, je še predober primer. Eno navitje trafota je razdeljeno v dva dela, za normalno delovanje mreže pa moraš enakomerno obremeniti obe polovici. Pa dejansko je high-leg in center-tap stvar distribucije, ker se tak tip omrežja ustvari šele na zadnji transformaciji energije, to je na zadnjem transformatorju pred porabnikom. Sicer res ne najdem podatka, ampak glede na to, da se tudi trofazni sistem precej uporablja v ZDA, bi rekel, da je stvar precej primerljiva z našim sistemom. Ne sicer v sami specifiki, to imaš prav, ampak osnove so iste.

Kaj je to magnetilni tok pri transformatorju in generatorju?

SaXsIm je 3. dec 2015 ob 21:15 izjavil:

So napako odpravili? Kje je bila?

Zaenkrat je stanje normalno. Je pa to bilo bolj redko, enkrat na 2 meseca po 3 izpade vse skupaj. Pred izpadi so nadgradili celotno omrežje, menjali celoten daljnovod ki povezuje naselja (od Podloga preko Ponikve do Velike Pirešice).

Magnetilni tok seveda teče v obeh primerih. Vendar ga je razen pri odprtih sponkah praktično nemogoče izmeriti. Predlagam, da si prebereš kakšno knjigo na temo elektromagnetike in delovanja električnih strojev. Npr, Osnove elektromagnetike (Anton Rafael Sinigoj), Električni stroji - temeljna znanja (Damijan Miljavec, Peter Jereb).

Joj, magnetilni tok. Tok na primarju teče že zaradi sklenjenega tokokroga, zaradi upornosti te žice.

Pri generatorju imaš enosmerni tok v tuljavo na rotorju, ki ustvari "enosmerno" magnetno polje. Zaradi vrtenja rotorja pa dobiš na statorju "izmenično" magnetno polje in s tem tudi izmenično napetost.

Pri transformatorju sta obe tuljavi na miru, zato rabiš izmenični tok v primar, da se bo sploh kaj induciralo na sekundarni strani. Inducirana napetost je namreč sorazmerna spremembi fluksa skozi tuljavo.

Takole po kmečko povedano :)