» »

Punca -> Tehnik računalništva, Vegova LJ

Punca -> Tehnik računalništva, Vegova LJ

1 2
3
»

D3m ::

Bill Gates ni rabil šole. :P
|HP ProBook|R5 3500U|

Daedalus ::

Oz. ce uporabim tvoj ton, tvoj odziv je zelo predvidljiv za nekoga, ki ni naredil faksa, pri tem pa misli, da se je lahko ob faliranju FDVja naucil, vec kot nekdo, ki je naredil tehnicni faks (in je seveda zraven tudi speljal se kaksen projekt). Z argumentiranjem na takim nivoju ne bomo ravno dalec prisli.


Fair enough I guess. S tem popravkom - ne mislim da sem se ob faliranju FDV-ja naučil več kot nekdo, ki je naredil tehnični faks. Bilo bi zelo arogantno in butasto tako misliti, nekdo s tehničnim faksom je že čisto na nivoju porabljenega časa za pridobivanje tehničnega znanja avtomatsko v prednosti pred faliranim FDV-jevcem. Da precej bolj jasnega fokusa niti ne omenjam. Mi pa pa uspelo narediti dovolj, da sem na tem postavil izhodišče za spodobno kariero. Potem, ko sem pogruntal kaka brca v temo je FDV. Malo na okoli sicer, glavna poanta zapisanega je bila, da ne rabiš biti zlati maturant in imeti najmanj doktorata, da ti v življenju uspe kam priti. Še vedno je to prvotno reakcija na trditev da "se samo s SŠ ne pride daleč." Kar je bullshit, to se menda strinjama?

Sam očitno sem to napisal na tako aroganten način, da ste papirniki falili poanto in hitro vžgali po avtorju zapisa :P Vsebina je kar je. Poznam ne tako malo ljudi, ki se kljub višji izobrazbi precej mučijo z zadevami kot je iskanje službe, bednimi plačami in zaposlovalci. YMMV, kot vedno v življenju. Recepte za uspeh pa naj prodaja kdo drug, jaz jih ne bom.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Smurf ::

@D3m je pa do zapustitve faksa hodil na elitne sole s pomocjo katerih je dobil dobro osnovo.

@Deadalus Seveda ne rabis biti zlati maturant ali pa imeti doktorata, ampak to niti nismo trdili. Niti nismo nikjer napisali, da se samo z gimnazijo, da priti dalec. Moja trditev je zgolj to, da imas z gimnazijo boljse moznost, koliko kdo to izkoristi pa je odvisno od vsakega posameznika.

sandmat ::

Daedalus je izjavil:

Bilo bi zelo arogantno in butasto tako misliti, nekdo s tehničnim faksom je že čisto na nivoju porabljenega časa za pridobivanje tehničnega znanja avtomatsko v prednosti pred faliranim FDV-jevcem.


Absolutno ne, se pa zadaj skriva močna korelacija, ki je ni moč spregledati. Mogoče si 1 na 100 ali več ljudi. Mogoče nisi (in imaš samo prevelik ego, da bi uspel dokončati obveznosti na faksu). Absolutne prednosti ni nikjer, saj vendar ni firme (razen UL hehe), ki bi vzela v službo človeka, ki ga predhodno ne povabi vsaj na razgovor, če že ne preizkusi.

Invictus ::

D3m je izjavil:

Bill Gates ni rabil šole. :P

Bill Gates je za svoj rojstni dan od babice dobil milijon dolarjev.

Poleg tega je Gates družina ena najbolj vplivnih v ZDA.

Tako se je precej lažje iti biznis ...

Punca, ker nisi ziher, kar na gimnazijo po dobre osnove.

Če si vmes krajšaš čas s programiranjem, ne bo nič škodilo. Boš vsaj vedela katero področje te veseli in katero ne.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

technolog ::

Kje si prebral to nebulozo?

Edino kar se spomnim je to, da je Warrenu Buffetu oče posodil miljon dolarjev. Da bi kaj takega držalo za Gatesa, pa ne najdem nikjer.

jype ::

Pa saj je vseeno. Ogromno je odvisno tudi od naključij. Če se pojaviš na pravem mestu ob pravem času ti lahko pade sekira v med, računati na to pa ne moreš nič bolj, kot lahko računaš na glavni dobitek na loteriji.

Smurf ::

technolog je izjavil:

Kje si prebral to nebulozo?

Edino kar se spomnim je to, da je Warrenu Buffetu oče posodil miljon dolarjev. Da bi kaj takega držalo za Gatesa, pa ne najdem nikjer.

V Da Vinciji sifri verjetno xD.

Njegova druzina je sicer bila dobro situirana, ampak dalec od tega, da bi bila ena najbolj vplivnih v USA. Tudi miljona seveda ni dobil. Nenazadnje je ponujal svojo delo zastonj v zameno za dostop do racunalnikov, ce bi imel miljon mu tega seveda ne bi bilo potrebno poceti.

An0N ::

lebdim je izjavil:

Nič čudnega ni, če bi punca hodila na Vegovo, ampak je pa spolna sestava daleč na strani fantov.
Enostavno ne razumem, zakaj ljudje vedno sprašujete za matematiko. Pa zakaj hudiča? Brez matematike ni programiranja. Brez matematičnega znanja ni sploh možno razviti algoritmičnega načina razmišljanja, kar pa je osnova za programiranje.


Malo pozna replika, vseeno. Kar si povedal, IMHO, ni čisto točno. Programiranje je pisanje postopkov, danes, ko imaš že knjižnice in metode za vsak drek, to ni tak problem. Matematika ni nujna podlaga za algoritmičen način razmišljanja (niti en izrek, lema, definicija ne pripomore k algoritmičnemu načinu razmišljanja) - algoritmičen način razmišljanja je uresničen že, če znaš napisati kakšen program (postopek), ki kaj preprostega avtomatizira v tvojem vsakdanjem življenju. Je pa kvečjemu obratno - algoritmičen način razmišljanja koristi v matematiki, zlasti pri snovanju rešitev matematičnih problemov.

Moje mnenje, seveda.

An0N ::

qaqo13 je izjavil:

Spletne strani niso 'programiranje'.


Zakaj pa ne?

Programiranje je implementacija programa, spletna stran res ni program, vsebuje pa (vsaka de facto današnja stran) skripte, ki izvajajo neke postopke (poizvedbe po podatkih, obdelava podatkov, manipulacija vsebine). Ni važno, če te skripte niso programi, je pa dejstvo, da te skripte izvajajo aplikacijski strežniki, ki pa so programi - torej vendarle s pisanjem logike spletne strani vplivaš na izvajanje nekih algoritmov, zatorej programiranje ni povsem napačen izraz - je pa boljše reči razvoj spletnih strani.

Če se seveda ne omejimo samo na oblikovanje strani.

vostok_1 ::

Kathy je izjavil:

Zdaj sem spet v dilemi haha in zdaj bi raje šla na gimnazijo, ker jo imam zelo blizu in mi nebi bilo treba biti v dijaškem domu, kar mi je super :D
Ter hkrati sem začela dvomiti v to z računalništvom in me zanima kaj menite, da je bolje da grem na gimnazijo in se 4 leta sama
učim zadev z programiranjem in grem potem na FRI (razen če bi si premislila in šla v drugo smer) ali da grem v srednjo ?
Mislim pa da imaš boljše možnosti za vpis na faks, če greš na gimnazijo ali ne ?


Jz ti ne svetujem gimnazije. Je pa res da nekih pametnih alternativ je malo in far in between v našem okolju. Mogoče poskušaj pogledat kje je kakšna dobra srednja računalniška šola (če sploh je).
Faks ti sicer ne zbeži tako ali drugače, ampak spet ne si zakomplicirat lajfa z mislijo, da...šola, šola, šola...

To o širini znanja...vsedi se pred računalnik za teden dni, odpri wikipedio in boš dobila širino znanja. Skratka, če te ne zanimajo stvari boš detajle tako ali tako pozabila hitro, pa če te profesor/ica gnjavi ali ne. Stvari ki te zanimajo pa si boš tako ali drugače zapomnila.
Prav je sicer, da veš kaj obstaja, te pa jype močno straši s to širino.
Firbčni ljudje ne rabijo, da se jih poseda za mize in pita z informacijami na način iz 19. stoletja.

Je pa tako, da se moraš znat ocenit in bit samokritična. Če misliš, da nekaj ful obvladaš...you're almost surely wrong.
Kdaj veš, da si nekaj dobro naredila? Ko po daljšem času spet naletiš na en tvoj projekt in se začudeno sprašuješ, kako ti je to uspelo takrat narediti.
To tudi pomeni da...you have been slacking after that.

Če praviš, da te programiranje res zanima je že skrajni čas, da poskusiš s programiranjem, če že nisi, seveda.

Šolo jemlji kot dober plac za spoznavanje ljudi, zanimive zgodbe, brainstorming o idejah, ustvarjanje ambicij. Ne zamerit znanju, ki ti ga sicer vsiljujejo, ampak zameri zastarelemu šolskemu sistemu. Bit upornik brez namena ni neki konstruktivno, ampak ne se sekirat če dobiš 3 namesto 5...razen, če želiš končat v akademiki in vsem kar spada zraven.

Ti garantiram, da če boš tak tip osebe, ki komaj čaka, da konča pouk, ker si se spomnila neke dobre ideje, in jo želiš čimprej poizkusit uresničit...služba zate bo.
Še posebej pa ne nasedat nekaterim sovrstnikom, ki te želijo zatreti. Vrjemi, socially...it get's better over time, čeprav se ti ne bo zdelo.

Še par besed o spolnih vlogah, ki mislim, da je primerno za to debato. Ja, definitivno ti bo kdo kdaj pripomnil na ta račun. Vedi, da pizdenje nazaj in general butt-hurtines ti full ne bo pomagalo.
Obstajajo mnogo boljši načini...ampak dovolj zaenkrat, nekaj boš morala tudi sama spoznat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

vostok_1 ::

An0N je izjavil:

lebdim je izjavil:

Nič čudnega ni, če bi punca hodila na Vegovo, ampak je pa spolna sestava daleč na strani fantov.
Enostavno ne razumem, zakaj ljudje vedno sprašujete za matematiko. Pa zakaj hudiča? Brez matematike ni programiranja. Brez matematičnega znanja ni sploh možno razviti algoritmičnega načina razmišljanja, kar pa je osnova za programiranje.


Malo pozna replika, vseeno. Kar si povedal, IMHO, ni čisto točno. Programiranje je pisanje postopkov, danes, ko imaš že knjižnice in metode za vsak drek, to ni tak problem. Matematika ni nujna podlaga za algoritmičen način razmišljanja (niti en izrek, lema, definicija ne pripomore k algoritmičnemu načinu razmišljanja) - algoritmičen način razmišljanja je uresničen že, če znaš napisati kakšen program (postopek), ki kaj preprostega avtomatizira v tvojem vsakdanjem življenju. Je pa kvečjemu obratno - algoritmičen način razmišljanja koristi v matematiki, zlasti pri snovanju rešitev matematičnih problemov.

Moje mnenje, seveda.


Se podpišem pod večjim delom tega.

Za obično programiranje nekih everyday stvari...ne rabiš blaznih matematičnih kolobocij počenjat. Definitivno ne škodi, če znaš...ni pa to deal break-er.

jype ::

Meni se pa zdi, da je.

SimplyMiha ::

Pri programiranju zlahka preživiš brez raznih odvodov, integracij pa vsega tega. Geometrija pride prav, ko se ukvarjaš s kotnimi funkcijami, a tudi za to poskrbi osnoven matematični library. Po mojem sta obvezni samo osnovna aritmetika in algebra. Vse drugo je bonus.

Smurf ::

SimplyMiha je izjavil:

Pri programiranju zlahka preživiš brez raznih odvodov, integracij pa vsega tega. Geometrija pride prav, ko se ukvarjaš s kotnimi funkcijami, a tudi za to poskrbi osnoven matematični library. Po mojem sta obvezni samo osnovna aritmetika in algebra. Vse drugo je bonus.

Lahko, so pa tista programiranje kjer rabis tudi tako znanje praviloma, bolje placana.

AndrejO ::

SimplyMiha je izjavil:

Pri programiranju zlahka preživiš brez raznih odvodov, integracij pa vsega tega. Geometrija pride prav, ko se ukvarjaš s kotnimi funkcijami, a tudi za to poskrbi osnoven matematični library. Po mojem sta obvezni samo osnovna aritmetika in algebra. Vse drugo je bonus.

V celoti si zgrešil povezavo med matematiko in programiranjem.

SimplyMiha ::

Matematika je širok pojem. Če govorimo o logiki, potem govorimo o logiki, ne matematiki.

An0N ::

@SimplyMiha: Kar je povedal smurf - da si zgrešil povezavo, je popolnoma res. Nobeden ni omenil logike.

Izjavil si, da pri programiranju potrebuješ aritmetiko in algebro? Ne vem, če se zavedaš, da algebra ima 2 razlagi pomena, nobena od teh pa ne ustreza potrebam programiranja. 1. razlaga je amerikanizirana različica pojma: Snovi, ki se obravnavajo v srednji šoli (reševanje enačb, elementarne funkcije) in to, kar spada zraven. Pri nas pa se pojem algebre nanaša na teorijo o algebrskih strukturah - grupah, kolobarjih, obsegih, algebrah itd. Slednje, kar sem povedal, ti bo potrdil vsak matematik.

Aritmetika ti pride prav ja, toda ne le osnovna - vsak, ki je končal 3. razred osnovne šole, še nebi bil čisto dovolj podkovan za programiranje težjih zadev, ki vključujejo velikokrat modularno aritmetiko (predvsem osnovni koncept ostanka pri deljenju).

Tisto, kar pa zares pride v poštev v programiranju je, če seveda sploh to potrebuješ in znaš uporabljati, pa so algoritmi. Le - ti namreč dandanes spadajo v sveta tako matematike kot računalništva, so pa mnogi taki, da brez matematičnih osnov težko veš, za kaj gre (npr. algoritmi na grafih).

Lep pozdrav.

AndrejO ::

SimplyMiha je izjavil:

Matematika je širok pojem. Če govorimo o logiki, potem govorimo o logiki, ne matematiki.

Ne, ne gre se samo za logiko. Gre se za to, da je računalništvo in programiranje utemeljeno v matematiki, v "matematičnem" pristopu k analizi problemov, v formaliziranem zapisu algoritmov z uporabo določene simbolike, v razumevanju enačb, v zmožnosti identificiranja izračunljivih problemov in, nenazadnje, tudi pri razumevanju lastnosti in omejitev že razvitih in tudi na novo definiranih algoritmov.

Morda to nekomu, ki dneve preživlja pri vzdrževanju 101. verzije "Glavne knjige" povezava morda ni jasna, vendar pa sta računalništvo v širšem in programiranje v ožjem smislu ena izmed oblik aplicirane matematike.

To, da si nekdo misli, da je "matematika" v programiranju omejena na "programiranje enačb", kaže na manjko razumevanja, kaj obsega dejanski proces programiranja, ne glede na vsebino ali namen razvoja algoritma. Kdor med programerji ne razume procesa in njegove matematične podstati, pa bo za vedno obsojen na nerazumevanje in nepoznavanje lastnega dela, kar ima na koncu dneva čisto praktične posledice v kvaliteti proizvedene kode in, posledično temu, tudi v uspehu na tem področju.

An0N ::

AndrejO je izjavil:


Morda to nekomu, ki dneve preživlja pri vzdrževanju 101. verzije "Glavne knjige" povezava morda ni jasna, vendar pa sta računalništvo v širšem in programiranje v ožjem smislu ena izmed oblik aplicirane matematike.


Morda le ena pripomba, seveda je računalništvo v širšem smislu oblika aplicirane matematike, ampak le v smislu algoritmov in podatkovnih struktur (ki so sicer vseprisotni) in še drugih poglavij računalništva (npr. teorija avtomatov, jezikov ipd). Ker vidim, da dobro poznaš matematiko, ti bom to nakazal z "dokazom s protislovjem":

Tvoja trditev: računalništvo je oblika aplicirane matematike (implicira: ) računalništvo je prava podmnožica matematike.
procesorske arhitekture so prava podmnožica računalništva ^ računalništvo je prava podmnožica matematike (implicira: ) procesorske arhitekture so prava podmnožica matematike. ---- OPS! Protislovje. Je slednje resnično?

Če odstraniva pojem "prave podmnožice", pa moreš malo drugače zastaviti svojo izjavo: določeni deli računalništva so ena izmed oblik aplicirane matematike.

Pa pardon za tole nepotrebno repliko, zgolj izražam svoje razmišljanje.

AndrejO ::

An0N je izjavil:

AndrejO je izjavil:


Morda to nekomu, ki dneve preživlja pri vzdrževanju 101. verzije "Glavne knjige" povezava morda ni jasna, vendar pa sta računalništvo v širšem in programiranje v ožjem smislu ena izmed oblik aplicirane matematike.


Morda le ena pripomba, seveda je računalništvo v širšem smislu oblika aplicirane matematike, ampak le v smislu algoritmov in podatkovnih struktur (ki so sicer vseprisotni) in še drugih poglavij računalništva (npr. teorija avtomatov, jezikov ipd). Ker vidim, da dobro poznaš matematiko, ti bom to nakazal z "dokazom s protislovjem":

Tvoja trditev: računalništvo je oblika aplicirane matematike (implicira: ) računalništvo je prava podmnožica matematike.
procesorske arhitekture so prava podmnožica računalništva ^ računalništvo je prava podmnožica matematike (implicira: ) procesorske arhitekture so prava podmnožica matematike. ---- OPS! Protislovje. Je slednje resnično?

Jaz menim, da je. Procesor je računski stroj, njegovo delovanje ni nič drugega kot fizičen zapis algoritma. Algoritem kot postopek, pa je izvorno matematičen pojem, ki opisuje kako se reši nek problem. Arhitektura procesorja ali pa tudi računalnika, pa opisuje splošno obliko "algoritma", ki ga nek računski stroj implementira.

Idealizirano, seveda... Fizika v matematično teorijo procesorske arhitekture doda še nekaj zapletov, ki se nanašajo na verjetnost, da bo polprevodnik dejansko deloval tako, kot ga algoritem idealizira.

An0N je izjavil:

Če odstraniva pojem "prave podmnožice", pa moreš malo drugače zastaviti svojo izjavo: določeni deli računalništva so ena izmed oblik aplicirane matematike.

Ne glede na nestrinjanje pri izpeljavi trditve, pa se s končnim sklepom deloma strinjam. V računalništvu (t.j. "computer science") se znajdejo tudi stvari, ki so z matematiko zgolj posredno povezane (npr. fizikalne lastnosti procesorjev za neposredno podstat nimajo matematike, temveč fiziko). Ergo, je moja izjava dejansko nepravilna na način, ki si ga navedel.

An0N je izjavil:

Pa pardon za tole nepotrebno repliko, zgolj izražam svoje razmišljanje.

Take 'mam rad. Kritika, ki razkrije luknje v mojem razmišljanju, mi je najbolj ljuba, saj mi da možnost, da se popravim in izboljšam.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()

SimplyMiha ::

Nisem pretirano navdušen nad tem, da se v nič daje moje izkušnje programiranja s primerjavo z vzdrževalcem 101. verzije "Glavne Knjige" (karkoli to že pomeni), sploh ker se mi pri svojem delu ni treba pretirano opirati na širše področje matematike, zgolj na svojo sposobnost analiziranja in reševanja problemov. Se pa zavedam, da je matematika preveč splošen pojem, ki ga matematiki tako radi širite na praktično vse veje znanosti (relevanten XKCD).

Tu seveda govorim o bolj specifičnem pomenu matematike. Ko v predavalnico vstopi profesor matematike, se ozre po študentih, nato pa s kredo zapraska po tabli, jih ne uči programiranja. Ne, tega po svojem učnem planu uči profesor programiranja v naslednji predavalnici. V spet drugi predavalnici pa je spet drug profesor s spet drugačnim učnim planom in spet specifičnim znanjem. Če se profesorja matematike in programiranja srečata, bosta našla bolj malo skupnega, približno toliko skupnega kot profesor kemije in profesor medicine. Malo bi podebatirala o skupnih točkah, nato pa bi dokaj hitro obtičala v nerodnem molku.

Res je, programiranje je samo ena od oblik aplicirane matematike. Velja pa to tudi za vse druge stroke: fizika, kemija, biologija, umetnost (zlati rez, anyone?), celo botanika. Ne vidim pa programerja, ki bi se zanašal na znanje botanike za svoje delo, če ni dosti specifične narave (npr. simulacija rasti rastline). A za to nalogo pa lahko k projektu pridobimo ustrezne strokovnjake, ki napišejo vse potrebne formule, ki jih je treba samo še pretvoriti v funkcionalno kodo.

Tako vztrajam pri tem, da programerju ni treba osvojiti doktorata iz matematike, da bi lahko programiral, pa če se diplomanti matematike užaljeno postavite na veke. Brez zamere.

Zgodovina sprememb…

jype ::

SimplyMiha> približno toliko skupnega kot profesor kemije in profesor medicine.

Se pravi za par 10 let poglobljenega študija? Impresivno, kajne?

SimplyMiha> Tako vztrajam pri tem, da programerju ni treba osvojiti doktorata iz matematike, da bi lahko programiral, pa če se diplomanti matematike užaljeno postavite na veke. Brez zamere.

Saj ni nihče napisal, da moraš študirat matematiko, da te reči razumeš - vseeno pa moraš osvojiti velik del matematičnega znanja, če hočeš razumeti vzroke za nekatera dejstva, ki jih večina obrtniških programerjev zgolj pozna, nima pa pojma, čemu so takšna kot so (in si posledično tudi ne predstavlja, kako je mogoče kakšne od njih tudi spremeniti).

jernejl ::

SimplyMiha je izjavil:

Pri programiranju zlahka preživiš brez raznih odvodov, integracij pa vsega tega. Geometrija pride prav, ko se ukvarjaš s kotnimi funkcijami, a tudi za to poskrbi osnoven matematični library. Po mojem sta obvezni samo osnovna aritmetika in algebra. Vse drugo je bonus.


SimplyMiha je izjavil:

Tako vztrajam pri tem, da programerju ni treba osvojiti doktorata iz matematike, da bi lahko programiral, pa če se diplomanti matematike užaljeno postavite na veke. Brez zamere.

Doktorata iz matematike resda ne rabiš, ampak odvodi in integrali, ki jih zgoraj omenjaš, so stvar srednješolske matematike, torej splošne izobrazbe, in bi jih moral - če kdo - vsaj soliden programer obvladati. Pa še kaj drugega povrhu (matrike, diferencialne enačbe, verjetnost in statistiko ipd.).

Ne vem kaj ostali počnete v programerskih vodah, ampak pri meni se vsake toliko časa pojavi potreba po takem znanju. Ta mesec sem tako mimogrede moral izračunati par integralov in odvodov, pa vmes še kak inverz matrike. In včasih smo zaradi omejitev (npr. embedded sistemi) prisiljeni kako tako osnovno funkcionalnost sprogramirati sami.

Če bi se ob vsaki taki oviri obračal na strokovnjake matematike, potem bi ne bil programer, ampak samo še koder ("code monkey").
Če mi nekdo ponudi problem, je moj cilj, da mu vrnem delujočo rešitev - in ne, da mu vrnem pet drugih problemov (takega kadra se namreč delodajalci radi izogibajo).

SimplyMiha ::

Če srednješolska izobrazba zadostuje, zakaj vsiljujete študij matematike?

AndrejO ::

SimplyMiha je izjavil:

Nisem pretirano navdušen nad tem, da se v nič daje moje izkušnje programiranja s primerjavo z vzdrževalcem 101. verzije "Glavne Knjige" (karkoli to že pomeni), sploh ker se mi pri svojem delu ni treba pretirano opirati na širše področje matematike, zgolj na svojo sposobnost analiziranja in reševanja problemov.

Ne poznam tvojih izkušenj programiranja ampak, če ne vidiš povezave med vsebino svojega dela in matematiko, potem ocenjujem, da si na nivoju nekoga, ki svoje delo opravlja brez globjega razumevanja ali vpogleda v metode svojega dela. V programiranju so to osebe, ki tipično izvajajo dela, ki niso strokovno zahtevna in zapadejo v kategorijo "nekdo to pač mora storiti". Manj strokovno zahtevno seveda ne pomeni, da to delo ni cenjeno, spoštovano ali pa da osebe, ki ga opravljajo niso uspešne. Na koncu je vse stvar osebne perspektive in tudi "Glavno Knjigo", ki je metafora duhamornega programiranja, mora na koncu dneva nekdo spisati.

SimplyMiha je izjavil:

Če srednješolska izobrazba zadostuje, zakaj vsiljujete študij matematike?

Saj ga ne. Samo pojasnjujemo, da je računalništvo v zelo veliki meri bodisi gola matematika, bodisi temelji na matematiki.

Da ne bo potem presenečenj, ko bo bruc(ka) to ugotovil, skupaj z ugotovitvijo, da računalništvo ni samo in zgolj programiranje. Predvsem to slednje je pogosta napaka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()

SimplyMiha ::

Vendar je programiranje več kot zgolj matematika...

Ah, nima veze. Veliko sreče pri zaposlovanju diplomiranih matematikov kot programerjev.

AndrejO ::

SimplyMiha je izjavil:

Vendar je programiranje več kot zgolj matematika...

Tega ti ne oporekam. Vendar programiranja brez matematike ni.

Hkrati pa, kar je tebi zgolj šala (xkcd), je vsaj v skrajno desnem delu še kako resnično. Šala je zgolj v prevzetnosti vsakogar, ki misli, da je "njegova" znanost "bazična in elementarna".

Invictus ::

SimplyMiha je izjavil:

Če srednješolska izobrazba zadostuje, zakaj vsiljujete študij matematike?

Zadostuje za kaj?
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

x128 ::

Dejstvo: več kot znaš matematike, težje probleme lahko rešuješ, ker s se z naraščajočo težavnostjo programiranje konceptualno približuje matematičnim formalizacijam problema. Znanstvene simulacije, 3D grafika, analiza podatkov, kompresija, umetna inteligenca ... nikjer ne bo šlo brez matematike. Drži pa tudi, da matematika ni edini aspekt programiranja.

Večina programerskih služb je sicer obrtniške narave in je konceptualno enostavnih, zato matematike za večino "običajnih" (tehnično ne-elitnih) del ne potrebuješ veliko in od tod tu tudi ta odklonilen odnos in nerazumevanje velikega števila programerjev in "programerjev" do matematike, teorije itd. - enako, kot je npr. molekularna biologija precej neuporabna za mesarja, če karikiram.

To, kar se danes praktično razume pod pojmom računalništvo, je zelo široko področje in ustreza različnim profilom ljudi, od bolj matematičnih (ki bi npr. radi razvijali algoritme za analizo slik) do bolj umetniških in praktičnih, ki bi mogoče zgolj želeli oblikovati spletne strani ali izdelovati mobilne aplikacije. Študij računalništva (FRI UNI) je recimo vsekakor matematično-teoretično orientiran in ni primeren za vse, ki želijo delati nekaj z računalniki. Kar pa ne pomeni, da človek ne more biti npr. komeciralno uspešen izdelovalec mobilnih aplikacij ali dober oblikovalec.

Sam sem hodil v tehniško gimnazijo, bil odličnjak in nato naredil FRI - v retrospektivi sicer zaradi izbire srednje šole nisem ničesar pogrešal (razen morda več punc :)), je pa dejstvo, ki sem se ga zavedel kasneje, da bi na gimnaziji verjetno že prej dobil določene boljše osnove in širino - sploh, ker se človeku interesu med 14. in 21. letom lahko precej spremenijo in razširijo. Poleg tega pa bi imel na gimnaziji verjetno bolj pridne sošolce, ki bi posredno tudi mene mogoče "silili" na višji nivo dela in omogočali višji nivo v dela v razredu nasploh. V vsakem primeru je v 9. razredu nesmiselno preveč natančno planirati, kaj bo zate "uproabno" in kaj ne - skušaj odnesti čimveč od vsega, poizkusi različne stvari za hobi (sam sem začel programirati v prostem času, danes je ob izobilici informacij na internetu to še toliko lažje), ugotovi kaj ti odgovarja in kaj ne, pri tem pa ne postani fahidiot, ki kot neuporabno zavrača vse, kar ne spada pod spekter trenutnih specifičnih interesov - pride dan, ko človeku v življenju pride prav razumevanje še česa drugega kot stvari, ki jih potrebuje za službo, pa četudi samo za svojo duhovno dobrobit.

V vsakem primeru ti izobrazba da le kanček znanja, ki je potreben za vrhunsko delo na kateremkoli področju.
1 2
3
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Bivši in sedanji vegovci, kako je na vegovi?

Oddelek: Šola
433793 (2388) Meizu
»

Vegova tehniška gimazija - izkušnje prosim

Oddelek: Šola
183258 (2500) Unknown_001
»

Prepis iz gimnazije na računalniško šolo (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10711980 (9984) Smurf
»

Izbira srednje šole - Računalništvo (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
609851 (7539) amacar
»

Srednja šola za računalništvo in elektroniko

Oddelek: Šola
275535 (4946) amacar

Več podobnih tem