Zora se je danes Cereri približala na 61.000 kilometrov. Do tja je potovala sedem let in pol ter v tem času premagala 4,9 milijarde kilometrov. V letih 2011-2012 je Zora krožila okrog ogromnega asteroida Vesta.
Zgodovina odkritja Cerere je zanimiva in kaže na spreminjajoče percepcije in definicije. Odkril jo je italijanski astronom Giuseppe Piazzi na novega leta dan 1801. Sprva je menil, da gre za komet, a se je premikala prepočasi. Opazil jo je 24-krat, potem pa je Cerera zaradi položaja na nebu blizu Sonca izginila in ponovno so jo opazili šele konec istega leta. Sprva so jo označili kot planet, kasneje kot asteroid, danes pa velja za pritlikavi planet. Njen povprečni polmer meri približno 480 kilometrov, medtem ko je Vesta z 260 kilometri manjša. Cerera je edini pritlikavi planet v notranjem delu Osončja, saj se nahaja med orbitama Marsa in Jupitra
Zora bo okrog Cerere krožila 16 mesecev in v tem času nabirala informacije o telesu. Cerera in Vesta sta zanimivi, ker predstavljata zgodnjo fazo v nastajanju planeta. Če ju ne bi zmotil Jupiter s svojo orjaško gravitacijo, bi bržkone nase navlekla več materiala in bi postala prava planeta. Tako pa sta ostala "zamrznjena" v času in predstavljata odlično priložnost za pogled v preteklost, ko so se planeti šele formirali. Za razliko od zgodnjih misij je Zora uporabljala ionski pogon, podobno kot Deep Space 1. Porabila je približno pol tone ksenona.
Cerero sestavlja 25-30 masnih odstotkov vode, ki je zamrznjena v led. V preteklosti je bržkone imela tekoče oceane pod ledenim pokrovom, podobno kot Evropa še danes. Zora sicer ne bo iskala znakov življenja, bo pa preverila, ali je pod ledom še kaj tekoče vode. Ugotavljala bo tudi, kaj povzroča skrivnostne bele lise na površju, ter identificirala vzroke za močne izbruhe vodne pare v zadnjih mesecih, ki jih je opazil teleskop Herschel. V naslednjih tednih se bo Zora Cereri približala na 13.500 kilometrov in bo svojo misijo opravljala do junija 2016.
