Mišo Alkalaj in njegova opus ter agenda

Želim spodbuditi debato, kjer bi izbrskali čim več o javnem nastopanju in javno dostopnem delu Miša, ga bolj ali manj urejeno nanizali (z viri) ter pokomentirali, analizirali ... Lik je hecen, njegovo delo pa skrajno zanimivo in raznoliko (zaposlen je pri IJS kot vodja centra za mrežno infrastrukturo, sprožil je mednarodni preplah o kemičnem orožju v Sloveniji, javno komentira aktualne družbena dogajanja, znanost in celo zelo ozka področja kot je farmacija, nekaj časa so krožile špekulacije, da naj bi stal za računalniškim "prvakom" Matjažem Rogljem, goreče propagira razlage, da je globalno segrevanje teorija zarote in še marsi kaj bi se našlo). Zanima me predvsem, kaj mislite, ali za vsem tem stoji kakšna agenda, menite, da je možiček tako zelo izjemen ali gre zgolj za samooklicanega vseveda (nekega Damjana Murka v znanosti). Tema ne krši pravil foruma, niti zasebnosti posameznika, saj je javna osebnost, ki se samoiniciativno veliko izpostavlja, mediji pa so jo nekdaj precej radi vabili kot sogovornika vseveda (zadnje čase, morda zaradi blamaž, vse manj ali skoraj nič). Prosim pa, da se držite teme in pravil foruma - tako na antisemitizem pozabite. Ne pozabite pa, da javni interes ni absoluten, in možic upravičeno pričakuje minimum zasebnosti (zato ne objavljajte občutljivih osebnih podatkov).

Vsi smo bolj ali manj podložni Dunning-Krugerjevem efektu. Alkalaj ga je slučajno uspel tudi unovčiti, ker smo vsi sočasno podložni tudi sindromu lažne avtoritete.

Ni prvi, pri katerem slušatelji nezavedno preslikajo nesporno avtoriteto na enem področju v domnevno znanje na nekem drugem, nepovezanem področju.

24. marca 2011 je izjavil to:

"V Fukušimi smo bili priče popolni medijski psihozi, čeprav se dejansko ni zgodilo nič. Najvišja stopnja radiacije v okolici Fukušime je bila enaka kot v letalu na 10.000 metrih višine. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi potres in cunami prizadela kakšno hidroelektrarno. Jez bi se podrl in poplavilo bi celotno dolino."

AndrejO je 18. nov 2014 ob 18:11 izjavil:

Vsi smo bolj ali manj podložni Dunning-Krugerjevem efektu. Alkalaj ga je slučajno uspel tudi unovčiti, ker smo vsi sočasno podložni tudi sindromu lažne avtoritete.

Ni prvi, pri katerem slušatelji nezavedno preslikajo nesporno avtoriteto na enem področju v domnevno znanje na nekem drugem, nepovezanem področju.

Meni je fenomen naših medijev velika neznanka, prvi si jih je privoščil (s tisto neslano šalo o kemičnem orožju) in potem so mu še kar dajali možnosti, da ta efekt tudi izkorišča!

Matako je 18. nov 2014 ob 18:11 izjavil:

O ja, Alkalaj - slovenska ikona devetdesetih. Vedel je vse o vsem in zdelo se je, kot da je imel abonma na RTV SLO. Ko je kak novinar njega dne rabil narediti prispevek o kaki znanstveni temi, kliči Mišota. Ga kar malo pogrešam, vseznalca.

Oh jezus. Tega trola smo se pa nagledali na TV-ju. Ga je treba vleči iz naftalina?

Citat s foruma Financ, oz. iz oddaje Studio City iz l. 2010 o segrevanju:

tvslo.si/#ava2.84546360;;

Nekaj njegovih najbolj blestečih poznavanj o podnebju:
Mišo Alkalaj (52:40):"Poleti je bolj toplo kot pozimi, zvečer je bolj temno kot zjutraj. To so podnebne spremembe."

Alkalaj(56:15).... ledeniki se ne talijo.
Štefančič reče kaj pa triglavski ledenik, da je danes manjši pred 50imi leti.
Alkalaj:"Letos je ledenik večji kot lani.... kaj je bilo pred 50imi leti, pa ne vem, ker me ni bilo tam."

Evo, kaj misli lik o el. avtomobilu: http://www.rtvslo.si/svet/kdo-je-ubil-e...

Tu pa je v Mladini nastopil kot poznavalec geopolitičnih razmer v Iraku in regiji: http://www.mladina.si/96240/kdo-naj-nas...

Njegovo delo ni vedno kriva vera, je nasprotnik teorijam zarot o kemičnih sledeh letal: http://www.regionalobala.si/novica/chem...

Med drugim je tudi duhovni vodja Mat' Kurje, kot se sam rad razglaša.

driver_x je 19. nov 2014 ob 10:15 izjavil:

Ali ni bil on vodja superračunalniškega centra na IJS, ki mu je uspel podvig nabave superračunalnika, ki ga niso nikoli niti vključili?

Vodja da, zdaj je pač vodja oddelka za omrežja. Me zanima več o tej zgodbi, lahko kaj izbrskaš? Prosim.



[Odstranjena referenca na izbrisan post --moderator]

Pozdrav

Kolikor je meni poznano, je tisti superračuanlnik (CONVEX 3860) bil pomemben za slovenski internet:

https://slo-tech.com/novice/t589899#crta

...in kolikor se spomnim, se je zadeva zaradi nevzdrževanja sama ustavila in nikoli več zagnala ter tako praktično postala muzejski eksponat....


LP

Jože

ZaphodBB je 19. nov 2014 ob 11:14 izjavil:

Kolikor je meni poznano, je tisti superračuanlnik (CONVEX 3860) bil pomemben za slovenski internet:

Kolikor je meni znano je bil zelo pomemben ja, ker je Mišo na njem zagonil toliko denarja, da je s tem dejansko blokrial razvoj interneta v sloveniji in s strani slovencev.

Dejansko sivobradci Miša mrzijo in črtijo ravno zaradi tega superračunalnika.

OK, to so čiste špekulacije.

Malo bolje jih obrazloži, od koga si jih slišal, iz kakšni krogov veš, da prihajajo ali si samo slišal, da od tam prihajajo. Morda se je o tem pisalo v medijih kdaj? V kakšnem blogu? Se je kdo javno o tem razpisal, hudoval?

Rekla, pisala, kazala je premalo za kakršen koli zaključek v tvojem slogu.

Matako je 19. nov 2014 ob 11:35 izjavil:

Rabota s superračunalnikom je bila takrat kar odmeven primer

Ima kdo link na kak povzetek te štorije? Sem še premlad, da bi jo podrobneje poznal, me pa vsekakor zelo zanima.

Info o Mišotovi superci iz leta 1992 - marketirski bla bla proizvajalca:

3. Sep. 1992 --

The following is a statement released by CONVEX Computer Corp., Richardson,
TX:
The Republic of Slovenia has awarded a three-year, multi-system contract
to Convex Computer Corp. This contract provides for a Convex C3860 super-
computer, purchased by the Ministry of Science and Technology, to be
installed at the Jozef Stefan Institute in Ljubljana. Convex will also
deliver a C3220 system to the University of Maribor in Slovenia. The
supercomputers will be used for increased computer research and development
efforts in science and technology for the newly independent country. The
agreement also includes delivery of two additional Convex systems in the
next two years.
"Slovenia is the most politically stable and economically prosperous of all
the former socialist countries of Eastern Europe," said Dr. Peter Tancig,
Slovenia's minister of science and technology. "Our goal is to continue to
strengthen our economy by developing more knowledge-intensive industries
aimed at technologically demanding market niches."
According to Dr. Tancig, the Convex supercomputers will provide essential
research and development support for the Republic's existing technologies
and future endeavors. "The systems will be used to support a wide area of
research and development activities throughout the country, such as
computer-aided engineering for automotive parts design and manufacturing,
computational chemistry applications for pharmaceutical companies and
industrial chemicals studies, and environmental applications for the
design of water turbines," he continued. "In addition to the research being
done for industrial purposes, the Convex supercomputers will be used for
advanced research by scientists in theoretical and high-energy physics,
computational chemistry, molecular biology, image processing, and
environmental modeling."
The C3860 supercomputer to be installed at the Jozef Stefan Institute,
pending export license approval, is an upgrade from a Convex C220 system that
was installed in 1989 . "The advent of mini-supercomputers was essential to
the development of our local high-performance computing capabilities," said
Vladimir Alkalaj, the head of the Computer Centre at the Jozef Stefan
Institute. "With the acquisition of the first Convex system, our scientists
gained locally available and affordable computational resources for
computer-supported research and development."
The six-processor C3860 system is one of the fastest and most powerful
supercomputers in Convex's C3 Series. The C3800 family features up to
eight processors, two gigflops of peak performance, and four gigabytes of
physical memory. The C3800 is the first supercomputer to be fully implemented
with gallium arsenide (GaAs) semiconductor technology. ...
The C3220, which will be installed at the University of Maribor, will be used
exclusively by students and scientists of the university for educational
and basic research purposes in computational fluid dynamics, astrophysics,
and theoretical mechanics.
" Convex supports Slovenia's efforts to strengthen its economy by taking
advantage of Western technology such as high-performance computing," said
Robert J. Paluck, Convex chairman, president, and chief executive officer.

http://forum.finance.si/?m=397154&single

Jaz pa ne vidim dosti razlike med takratno "moram ga imeti" miselnostjo raznoraznih akademikov in povprečnim mulcem, ki cenka za nov telefon samo zato "ker".

Ne greš najprej v Bauhaus po material nakar doma razmišljaš kaj vse bi lahko skupaj sešraufal.

Matako je 19. nov 2014 ob 13:05 izjavil:

Jaz pa ne vidim dosti razlike med takratno "moram ga imeti" miselnostjo raznoraznih akademikov in povprečnim mulcem, ki cenka za nov telefon samo zato "ker".

Ja sej, točno to manjka. Strategija na nivoju države, kako zastavit neko podporno storitev industriji in akademikom v obliki "visokozmogljivega" računskega centra. Ker deli in vladaj pristop, kot je popularen pri nas, na tem področju ni smiseln in zares ne deluje.

Mišo je velik fan Michaela Crichtona, do te mere, da ga je posnemal še v oblačenju (se spomnim slike oz. posnetka obeh v značilnem svetlomodrem puliju in črnem rekelcu). Ko je le ta napisal knjigo State of Fear, v katerem je postavil tezo, da je tudi ekologija zelo dober biznis predvsem za ustrezno ožičene in zvezane politike in pravnike, je tudi Mišo svoje sicer skeptično oko obrnil pač v to (precej nepopularno) smer. Ampak sam ga zato ne štejem med "flat deniers".

Je pa malce ironično, da so za Convex-a, ki je požrl ves denar za investicije v znanosti za par let in je torej do neke mere primerljiv s TEŠ6 v energetiki, konec osemdesetih navijali (če se prav spomnim, linkov in dokumentov nimam) predvsem klimatologi in biologi in kemiki, ne vem, če ni bila zraven ravno takrat še malo bolj znanstvenica in še malo manj političarka Lučka Kajfež Bogataj. Računalniška akademska stroka je takrat presenetljivo soglasno nasprotovala investiciji kot nesmotrni (poleg tega da je bila zunaj njihovih vrtičkov), pa ni nič pomagalo, dejansko pa do takrat, ko so sistem uspeli zares postaviti, njegova uporaba ni bila več posebej smoterna, ker je bilo enostavneje simulacije opravljati na kakšni lokalni hitri delovni postaji ali kasneje pc-ju.

Iz časa delovanja tega superračunalniškega centra je tudi večina medijskih pojav g. Alkalaja, ki mu je bilo dolgčas in je imel čas pogledat in se odzvat na vsako zanimivo dogajanje na področju znanosti, naravoslovja in tehnologije, ter celo novih družbenih pojavov na način, na katerega se ni bila sposobna velika večina naših novinarjev in je že bil pravi fenomen. Tega ne pripisujem toliko Dunning--Krugerju, kot je zame to eden od indikatorjev krize novinarskega poklica, ki je že predhodna in precej neodvisna od razvoja in stanja v medijih.

AndrejO je 19. nov 2014 ob 15:28 izjavil:

windigo je 19. nov 2014 ob 15:21 izjavil:

Tega ne pripisujem toliko Dunning--Krugerju, kot je zame to eden od indikatorjev krize novinarskega poklica, ki je že predhodna in precej neodvisna od razvoja in stanja v medijih.

Hm, zanimiva dilema. Ali je govora o do sedaj najkvalitetnejšem trolu, ali pa je dejansko verjel v to, kar je govoril.

Uh, a je tale tvoja enovrstičnica trolanje, ali me kaj zares sprašuješ? Če je slednje, te prosim, da vprašanje bolj jasno zastaviš.

Alkalaj se je celo zelo direktno delal norca (torej jih je v novoreku zelo kvalitetno trolal) iz novinarjev (Skaggs, Rogelj, kemično orožje, ...), ti pa so ga še naprej in še bolj oblegali in vabili vsepovsod.

Lik je nepogrešljiv.
Končno eden, ki mu je vse precej jasno.
Convex gor al dol.

Kolikor spomnim, je Convex delal čisto v redu, dokler niso skenslal stroškov za vzdrževanje. Potem je šlo seveda vse proti jugu.
Je pa seveda res, da se je strategija mainframeov takrat že počasi topila. PC time.

Matako je 19. nov 2014 ob 17:57 izjavil:

Druga kritika je bila, da je takrat bil ta tip stroja očitno že v zatonu, čemur so pričale tudi finančne težave Convexa. No, pri tem podjetju so se tega celo zavedali in menda so imeli na sedežu celo "pokopališče konkurence", kjer so se nabirali "nagrobniki" igralcev zahajoče industrije - verjetno s prostorom za lastnega. ;). Nekaj let kasneje jih je kupil HP, ki pa je linijo ukinil in porabil pridobljene človeške in druge vire v svojih izdelkih.

Pač konec neke dobe.

Točno, v trenutku, ko so postavljali tega Convexa, se je trg sesul, delovne postaje HP-ja, recimo HP9000/750, SGI-ja so imele računske zmogljivosti nekje do ali celo čez polovico zmogljivosti C3860, ceno pa nekje 1% Convexove ali še manj. In te reči so bile v času nakupa vidne že brez kristalne kugle, so pa o nakupu zgleda odločali ljudje, ki o tem niso imeli dosti pojma, pa idej, kaj s strojem počet, praviš, tudi ne.

Nič nismo še rekli o Mišotovi potegavščini slovenski medijev v 90. Je komu to posebej pri srcu, je kdo to pratil tiste čase in nam lahko kaj več pove?

Hvala za svoje mnenje. Se kar strinjam.

Bolj me zanima Mišotov nateg o kemičnem orožju ali nekih teroristih .... O tem sem spraseval.

A misliš tole: http://www.stopbiopeep.com/

http://www.joeyskaggs.com/html/stop.html

Co-conspirator & regional coordinator.

Mišo se ni še povsem upokojil in je aktiven - nova knjiga:

Yes to GMOs! For us and the environment.

Curious about the achievements that missed your plate – this is the book for you.
You can read about:

˙ 71 different case stories
˙ 20 frequent critics of GMOs
˙ several reasons why this technology should be embraced

http://geanetic.com/