Zapis zakonodaje v formalni obliki

Znano je dejstvo, da za neko pravno zadevo obstaja toliko interpretacij, kolikor je pravnikov (ali pa še katera več). To je pa (po mojem laičnem gledanju) nekako v nasprotju s samo idejo poštenosti. Zato sem začel razmišljati v smeri, kaj bi bilo, če bi za zapis zakonodaje obstajal nek formalni jezik, podoben programskim jezikom, v katerem bi zapisali ustavo, zakone, predpise v obliki formalnih pravil. Seveda sam jezik ne bi bil zadosti, potrebovali bi še nek sistem oz. tolmač (podobno Prologu), kamor bi se vnesla vsa pravila. Temu sistemu bi se nato postavljala vprašanja, prav tako v nekem formalnem zapisu. Tak sistem bi imel nekaj pozitivnih lastnosti
- odločal bi nepristransko, strogo v skladu s pravili;
- pri vnosu novega pravila bi lahko takoj preveril, če je novo pravilo v neskladju s pravili na višjih nivojih (protiustaven zakon) ali kakšnimi drugimi pravili;
- sistem bi omogočal pretvorbo oz. izpis pravil v človeškem jeziku, tako bi bila pravila jasna tudi tistim, ki ne bi bili vešči formalne notacije.

Seveda se že takoj pokaže kar nekaj slabih lastnosti, npr.:
- zapis kompleksnejših zadev bi bil zapleten in morda bi se enak dogodek dalo zapisati na več načinov, ki bi potem dali različne odgovore;
- vseh situacij ne bo mogoče nikoli predvideti v naprej, tako sistem ne bo sposoben dajati odgovorov na vsa vprašanja.

Kaj menite, ali je taka ideja utopična, zgrešena, zanimiva, uporabna, ... in zakaj.

Potem bi vsak pravnik ustvaril svoj formalni jezik in bi imeli n^2 interpretacij.

Tudi sedanja oblika zapisa zakonodaje ne obsega vseh mogočih primerov, v mislih sem imel formalni zapis za trenutni obseg.

V čem bo potem kaj drugače?

Vem, da sedanji sistem deluje tako, v mislih pa sem imel avtomatizacijo tega procesa.

kako točno avtomatiziraš case by case presojanje?

kako točno tvoj sistem prepreči dvoumne interpretacije, če pa sam priznavaš, da ne pokriva vseh možnih scenarijev?

odlična binarna logika, ki pa ne reši osnovnega problema:
Obstoječa zakonodaja konkretnega primera ni definirala. 1001 računalniški program tega ne more rešit.

Če vzamemo analogijo z googlovim avtom:

Če vidiš zeleno mačko jo povozi, če vidiš rdečo ustavi.

Kaj bo naredil avto, če bo videl plavo mačko? Al pa zeleno/rdečo? Al pa nilskega konja?

Nekaj na to temo se najde tule: http://www.ai-in-law.com/

Pravzaprav bi bil tak formalni zapis zakonodaje uporaben predvsem v smeri, da se najdejo pomanjkljivosti v zakonodaji, torej protislovja in nedefinirane zadeve. Ampak to bo kar zalogaj, ker bo zelo težko definirati formalni jezik, ki bi čisto pokril dosedanjo zakonodajo, zapisano v naravnem jeziku. In problem niso le pravila, ampak že same definicije, kaj kar pomeni. In tako se tudi pri čisto lepo formalno zapisani zakonodaji lahko pojavi problem, kako formalizirati konkretno pravno vprašanje v obliko, na katero bi računalnik lahko odgovoril. Ta zapis vprašanja lahko bistveno vpliva na rezultat.

St235 je 1. sep 2014 ob 16:57 izjavil:

odlična binarna logika, ki pa ne reši osnovnega problema:
Obstoječa zakonodaja konkretnega primera ni definirala. 1001 računalniški program tega ne more rešit.

Če vzamemo analogijo z googlovim avtom:

Če vidiš zeleno mačko jo povozi, če vidiš rdečo ustavi.

Kaj bo naredil avto, če bo videl plavo mačko? Al pa zeleno/rdečo? Al pa nilskega konja?

Če dodamo še Janšev mandat, imamo dva krasna primera, pri katerih lepo vidimo, da človekova logika popolnoma odpove.
Računalnik bi se vprašal, ali obstaja zakon po katerem Janša ne more bit poslanec? Ni pomembno ali so računalnik naredili levičarji ali desničarji, kot vidimo je pa to edino pomembno ko o tem odločajo sodniki.
Pri mački pa isto, kaj bi naredil človek, ki bi moral povozit rdeče mačke, in ne bi smel zelenih? "Meni se zdi bolj rdeča", "meni pa zelena", računalnik bi pa pač minimiziral škodo, ki jo lahko povzroči ena in druga odločitev.
In sploh ni treba, da računalnik reši 100% problemov. Če imajo sodniki četrt tolk dela kolk jamrajo, da ga imajo, bi bilo dovolj, če bi rešil 80%. Takega programa pa itak ni mogoče naredit brez izkušenih sodnikov, pravnikov, ki v tem nimajo nobene interesa, in jim gre jasno karkoli takega na živce. Kot gre prevajalcem na živce google translate, ki po njihovo "ne zna" prevajat, jim je pa vseeno že do danes odvzel vsaj 30% posla.

St235 je 1. sep 2014 ob 16:57 izjavil:

odlična binarna logika, ki pa ne reši osnovnega problema:
Obstoječa zakonodaja konkretnega primera ni definirala. 1001 računalniški program tega ne more rešit.

Če vzamemo analogijo z googlovim avtom:

Če vidiš zeleno mačko jo povozi, če vidiš rdečo ustavi.

Kaj bo naredil avto, če bo videl plavo mačko? Al pa zeleno/rdečo? Al pa nilskega konja?

Absolutno res. Lahko pa razmišljamo iz drugega konca. Z čim manj dela priti do čim večjega efekta.

Aka definiraš najbolj pogoste primere in njihove rezultate.

Pa če še jaz potegnem vzporednico z googlovim avtom (zakaj hudiča se je tole sploh pričelo :P?)
Sistem avtomatsko bremza pred rdečo mačko, pa tudi pred zeleno, ker ga enostavno sprogramiraš.
Pri modri moraš pa sam bremzat. Kar pomeni, da si se avtomatsko izognil 70% vseh povoženih mačk, pri ostalih imaš 50/50 po tvoji reakciji ali povoziš ali ne.

Brez tega sistema imaš pa 50/50 od štarta

Upoštevaj še, da je veliko sodniškega odločanja povezanega s pogodenimi razmerji. Kaj sta Janez in Lojze zapisala v pogodbo, kaj sta zraven še rekla, zakaj ima Lojze v svojem izvodu pogodbe nekaj prečrtano in vse to upoštevaje, da Janez sploh ni vedel, koliko je bila stvar takrat vredna, banka pa je vnovčila bianco menice, državni zbor pa odpravil zemljiško pismo.

Oseba A je direktor družbe.

Pravno pravilo (v zakonu in njegovi pogodbi) pravi, da mora član poslovodstva ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.

Oseba A sklene posel z osebo B. Oseba B gre čez tri leta v stečaj in ne poravna svojih obveznosti. Leto dni za tem gre tudi družba osebe A v stečaj.

Ustanovitelj družbe in sodnik želita vedeti, ali lahko osebo A obsodi na kaj ali ne.

Prosim za formalni zapis zgornjega problema in njegove rešitve. Z veseljem si zmislim tudi druge podatke, ki jih morda potrebuješ.

Ziga Dolhar je 1. sep 2014 ob 21:52 izjavil:

Oseba A je direktor družbe.

Pravno pravilo (v zakonu in njegovi pogodbi) pravi, da mora član poslovodstva ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.

Oseba A sklene posel z osebo B. Oseba B gre čez tri leta v stečaj in ne poravna svojih obveznosti. Leto dni za tem gre tudi družba osebe A v stečaj.

Ustanovitelj družbe in sodnik želita vedeti, ali lahko osebo A obsodi na kaj ali ne.

Prosim za formalni zapis zgornjega problema in njegove rešitve. Z veseljem si zmislim tudi druge podatke, ki jih morda potrebuješ.

Povej kako se to rešuje danes pa ti bomo povedali kako se bo jutri.

an3333 je 2. sep 2014 ob 16:51 izjavil:

G%C3%B6del%27s incompleteness theorems @ Wikipedia

Kaj si hotel s tem povedat? Da so zakoni preohlapni, da bi bli konsistentni? Sej to vemo. To je najmanj enako velika ovira za človeka kot za računalnik. Tudi sodnik mora "dokazat" svojo odločitev znotraj zakonov, ki jih ima na razpolago, če ne sodba hitro pade. Pa tudi če jo dokaže, lahko drug sodnik dokaže nasprotno. Računalnik ne bi tu nobenega novega problema povzročil, bolj verjetno, da bi kakega rešil.

To ni problem.