Kratek uvod v FreeBSD

Ma Brane2 uporabnik Gentoo in Gandalf uporabnik Debian Unstable, ali sta kdaj pomagala kolegu, sodelavcu, punci even, na kakšnem Red Hat, Mandrake, Suse linuxu, ali vidva samo na svojem računalniku s svojo distribucijo in s svojimi nastavitvami uporabljata svoj računalnik. Če sta kdaj pod RH, Mndrake, Suse probala odpraviti probleme, bi te distribucije tako preklela, da ni besed.. in večina se strinja z menoj, ki so bili v položaju reševanju problemov na teh "komercijalnih" distribucijah pri drugih in pri njihovih (strankinih) računalnikih!


Sosedu sem pomagal postavit Linux. Pravzaprav sem mu v zacetku pokazal par fint in mu dal kup CDjev z razlicnimi Suseji itd. Tip si je uredil dual-boot Suseje (nazadnje 9.0), vendar je potem videl pri meni Gentooja in se navdusil. Zato sem mu pomagal in sedaj laufa Gentooja se on.
Potem sem mu zrihtal se dostop preko wirellesa na svojo mrezo.


Brane2: ali Gentoo v svojem sistemu "ports" prenese izvorno kodo in ti jo na lokalno na mašini prevede in inštalira, kot to počnejo BSD? Do sedaj mi ni nobeden na to vprašanje 100% odgovoril, pa tudi nisem probal s Gentoo linux-om


O.K. evo ti 100% odgovor od mene. Gentoojev Portage lahko instalira vse iz sourcea, lahko installira binarno kodo brez prevajanja in vse vmesne kombinacije. Jaz lahko instaliram nek package iz sourceja in takrat poleg instalacije naredim zapakiran binarni file, ki gal lahko odnesem na druge masine in ga tam samo razpakiram. Pogoj je seveda, da imajo te masine enak procesor, zdruzljive Glibce itd.

Portage ima dreveso ureditev kuharskih receptov. Vse je stvar recepta za dolocen package. Ce je recept dobro napisan, ponuja vse smiselne izbire. Trenutno imam denimo tezave s 64-bitno verzijo OpenOfficea, zato emergam oofice-bin, kar pomeni binarno verzijo, predpripravljeno za moj stroj. Nvidia driverji so denimo vecjidel binarni. Binarno je bistvo driverja, sistem samo prevede ABI rutine za komunikacijo s kernelom in X-i.

Nerdor: Flash player sm zrihtov.. sam škoda ker je 5.0 tko da pol flashov na straneh ne dela... :) em btw Nerdor nism cist new to *nix 3 leta sm uporabljal Linux btw :)) in rajš uporablam CSH/TCSH kot BASH! aja ta /stand/sysinstall tm je ena opcija _upgrade_ kje je update !?!?! :) Drugač pa FreeBSD je men prva liga! :) kernel sm si pa tut že skompajlov na novo pa zmetov vn tiste RAID pa SCSI naprave.. tko da dela hitrej! mam občutek da ma FreeBSD velik bolši I/0 , ker vse laufa tekoče pa če je sistem še tko obremenjen...

Za Gentoo 2004 ne vem natanko, ker sploh nisem na tekocem z verzjiami, ki jih navaden uporabnik ne obcuti. Izberes stvr, ki je aktualna, nato pa samo periodicno updateas sistem in si na istem kot nekdo, ki si je potegnil dol najbolj svezo verzijo.

Vem samo to, da stvari potihoma brez pompa delajo vse bolje in bolje. Tako je sedaj podpora 64-bitnim strojem boljsa, boljsa je tudi emulacija 32-bitnih libraryjev itd, saj se tudi Portage zaveda dolocenih stvari.

Za bliznjo prihodnost napovedujejo da bo Portage znal uporabiti tudi Debianove in druge skripte itd. Potihem je vpeljanih precej izboljsav pri preverjanju in popravljanju napak zaradi dependencyjev itd.
Megazadeva se mi zdita ccache in distcc s katerima lahko bistveno pospesis prevajanje progreamov, ce imas vec masin v mrezi. Ponavadi instaslacija slednjih ni ravno enostavna, saj je veliko fines in ce kaj zasustras, lahko zaserjes cel sistem.
Pri Gentooju je to stvar enostavnega ukaza za instalacijo teh dodatkov, popravka v Gentoo konfiguraciji s katerim dopoves Portageu da naj tudi sam uporablja ta orodja in nastavitve distcc konfiguracijske datoteke da zadeva ve, kateri stroji ponujajo distcc storitev. 3 minute dela.

Verjetno je najboljse pri vsem to, da ti Portage daje obcutek da si tezek heker, ki resuje probleme sveta, ne pa dresirana opica ki pritiska gumbe za banano...

Nekaj v stilu: hotel si instalirat nestabilne X-e ampak ti zahtevajo tudi nestabilen driver XYZ

What now ?
Po nekaj spitih pirih si prisel do resitve : "emerge XYZ.ebuild"

Stvar je odmlela svoje, nakar je tudi "emerge XFree" dal ucinek, vendar si se spomnil, da si pravzaprav XYZ hotel imeti skompajlan z moznostjo ki bi ga povezala z ze instaliranim softverjem W.

Po daljsem razmisljanju si dodal opcijo W v filetku /etc/make.conf in znova emergal najprej XYZ, nato pa se X-e

Nato se je pojavil KDE3.2.1.

Seveda si takoj probal emerge kde-3.2.1 a stvar se ni dala, ker je oznacena na Intelu kot nestabilna, za Amd64 pa sploh se ni deklarirana.

Ker pa ves, da teh omejitev Gentoo ne uposteva, ce mu pokazes na dolocen kuharski recept in mu ne puistis, da bi sam izbraL optimalno verzijo, si skocil v mapo /usr/portage/kde-base in tam nasel kar nekaj receptov, med njimi najbolj svezega kde-base-3.2.1-r2

Seveda si rekel "emerge kde-base-3.2.1-r2" , vendar se je stvar po 2h dela zaglupila.

Nic cudnega, saj paket je svez in na A64 ga se ni nihce ni preizkusil. Zato ponovis vajo z malce starejso verzijo recepta:

emerge kde-base-3.2.1-r1

Pri tem pa nisi izgubil teh dveh ur, saj uporabljas ccache, ki je shranil rezultate prejsnjih prevajanj. Ko jih bo novi recept spet zahteval, bo ccache kodo potegnil iz rokava, pardon cacheja...


Seveda to lahko pocnes kar v starem KDE okolju. Stari Portage je bil bistveno bolj obcutljiv za take stvari in zato sem KDE, Xe itd emergeal kar iz CLI-ja, pri novejsih verzijah teh problemov se nisem zasledil.
O.K. Ce emergeas glibce ali X-e in stara verzija se tece na masini je verjetno normalno da jo bos restartal, ceprav tudi takrat navidez vse dela...

Brane2: zelo izčrpno, Gentoo potihem obeta veliko. To bo še zelo zanimivo!

Gentoo 2004.0 je samo LiveCD, ki podpira čedalje več hardware-a. Kot že rečeno, se sama distribucija spreminja postopoma. No, pod 2004.0 so še vsi stage-i za inštalacijo.

Je pa v razvoju orodje, s katerim si sam narediš svoj LiveCD


Portage je res carski. Distcc, lokalni mirror za "kuharske recepte" (dober izraz, btw), mirror za source file, vsi programi so takoj navoljo, nikoli ni problemov z dependencyji pa kajjazvemkajševse.

Brane2, kaj pa --nodeps si že poskusil?

Zanimiva stran za prebiranje FreeBSDAddicts

Zanimiv projekt na osnovi FreeBSD kernela, kjer naj bi Debian team vstavil GNU orodja namesto BSD-jevih. BSD-ji imajo po svoje implementirana razna orodja/ukze od ls do vi, tar in podobno. Link na Debian GNU/KFreeBSD

FreeBSD 5.1.x in 5.2.x ima tako kot Linux kernel 2.6.x nov ULE scheduler, urnik s casovno kompleksnostjo algoritma O(1). Pri komajlanju kernela je treba vklopiti opcijo ULE_SCHED. Sam pravijo, da novi ULE povzroca napake v delovanju sistema. (prebral na freebsd.org mail listah)

Glede mojega vprašanja prej, sem že zrihtal, fora je bila samo, da je bil A nastavljen kot defaultrouter na B , hvala vseeno

Eru, odpri novo temo. Gentoo se je pojavil v tej temi samo, da malo povemo BSD-jevcem, da obstaja ports-like sistem tut v Linuxu

kot skrpucalo zmetano s vseh vetrov..

Freedom of choice?

Ma, linux uporabniki, ne biti užaljeni. Moj namen ni, da naredim flame-war med BSD in linux-om. Čeprav zgleda tako..
Kar se tiče Gentoo, so lahko v tem thread-u, ni problema, sploh ne "smetijo" v tem forumu lahko povedo kar koli.., kot tudi ostali linux-aši, Debianovci in podobno, vsak je dobrodošel..
Samo nekaj morate razmeti, naj bo v tem forumu free-speech ! In bodimo odkriti. Povejmo drug drugemu, kaj se nam zdi "prav" in kaj "narobe".

Bi radi vedeli, kaj o FreeBSD, kar ni uredu (recimo)? Prvo je folklorna tradicija in "glupo" to, da ti na začetku ponudi csh in začetnika takoj zmede, ki je navajen s linux-a bash. Kot bi se usedel za volan avta, ki nima servo mehanizma . Tradicijonalno manjka mc, emacs v vseh varijacijah in za linux znamenita awk in sed (v bsd-jih jih ni). Večina ukazov je bila pokrpana s perl-om, recimo do ver. 4.2, je bil killall ukaz perl skript
Kaj še? Recimo ipfw, torej firewall ne podpira spremenjivk, kot recimo LOKAL=127.0.0.1 in potem $LOKAL. OpenBSD 3.4 s novim pocket filtrom in linux iptables to podpirata Nasploh je iptables zelo obetavna in prečiščena zadevščina pri linux-u.
Zanmenitost BSD-ja je to, da se nasploh "bojijo" GNU orodij. Tako so v BSD-jih vsi ukazi/orodja "imitacije" pravih GNU orodij.
Ali ste vedeli, da je večina ukazov v OpenBSD napisana kar v perlu, kompleten ports s pkg_* ukazi so napisani v perlu. To pa zato, ker je developerjev za OpenBSD malo. (low man power)
Aja, v naslednih verzijah OpenBSD ne bojo podpirali XFree 4.4 zaradi licence. Ej, BTW kakšne restrikcije ta licenca prinaša (v primeru XFree86 4.4)??? Kaj je tako restriktivnega? Nimam časa, da bi se poglabljal.

Zdaj vem, zakaj je Gandalf, Gandalf, ker je uporabnik Gnome , če bi uporabljal KDE, bi bil Kandalf. Šala, brez zamere. Razlika med GPL in LGPL, ja v tem, da LGPL omogoča "linkanje in sharanje library-ev", in prosto razširjanje le teh, kakor sem mimobežno prebral.

Povezava do linka s opisom kompajlanja kernela od FreeBSD. Povedal bi še, config fajl štelam s "mc".

Luka182, ni binary upgrade, samo CVSup-anje in make buildworld in to je to..

"skrpucalo" je mišljeno v kontekstu, ali developerji pregledajo kernel in uporabniške programe, da res delujejo kot celota, kot to naredijo pri BSD, ali ne? Gandalf? Any1? Ali to naredijo developerji pri Gentoo, Debian (če delo temeljito opravijo)?
Ne zamerite mi, ker rad bi opozoril na to, ko delam s linuxom, mam občutek, da "deli" operacijskega sistema tekmujejo med seboj. Linux je po tej plati podoben Rally avtomobilom, kjer majo nalimane razne nalepke gor in razne dele raznih izdelovalcev. Že start linux-a, pri Debianu in Gentoo, ti meče razno razna imena. TCP je narejen tle, IPX Caldera, Ext3 pri tem inštitutu in podobno..
Start-up BSD-ja te ne "bombardira" s raznoraznimi sporočili, je bolj podoben komercijalnim OS: BeOS,Winxp itd..
Avtomobilska analogika: BSD-jo so bolj podobni kit avtomobilom, ki so podobni serijskim.

Osebno se rad igram z vsemi, od Winxp, raznimi linuxi in BSD-ji, kar koli mi pride pod roke, sprobam.. Bodite tudi vi takšni, mogoče pridobite kakšno izkušno več. Brez zamere, folk... Vsi ste dobrodošli tukaj, vakršno menje je dobrodošlo

PS: nikartene vzmeite svoj priljubljeni OS (karkoli že je) preveč resno, raje izpostavite prednosti in se "norčujte" iz slabosti, svojega OS, da dobite bolj realno sliko.. Perfect OS-a ni in ga ne bo, bo le "približek" k tistemu, kar boste vi potrebovali. REcimo: Igrice-> Wintendo xp-box ..

Kot argument, seveda!
Ja to je zelo res, da BSD-jevci in linux-aši sodelujejo med seboj. Pri popravljanju patchov in pripravi distribucij. Tudi to je res, da je Debian (razen Red Hat, sorry Red Hat je grozen in uporabniki RH/Fedora(buggy), khmm, niso "zaželjeni" tle , preslabe izkušnje ) precej prečiščen bug-ov, posebej stable. (Hm, Gandalf, ali se ti je kdaj unstable sesul, ponagajal?)

Tudi, developerji ki razbvijajo kernel-e pri linux-u, razvijajo tudi za BSD in poznajo eno in drugo arhitekturo.

Razlika LGPL in GPL, a ma to veze kaj s shared library in njihovo prosto razširjanjem ozr. če razširjaš programe moraš še prosto razširjati knjižice za uporabo teh programov? Mam prau?

Nerdor: zgleda, da na vsem kar je od dalec videlo kdaj PHP. Unstable je zlo stable ker so pac to itak najnovejse stable razlizice programov, ki jih debian ni naredil se dovolj stable za svoj okus. Zdej ce delas kaksne cudne stvari z kaksnimi cudnimi gonilniki in razvojnimi jedri potem se seveda sistem sesuva. Drgac pa ni prevelike panike.

LGPL je za knjiznjice .. GPL je pa za programe.

A je imel kdo od vas probleme z usb tiskalnikom pod freebsd? Jaz sem namrec presaltal na lpt in mi dela BP. Problem je bil v tem, da ko je priklopljen na usb, je lahko opravil le en job, pol ni je javljal v cupsu, da je printer busy.

Sedaj pa pod cups z lpt dela super. Uporabljam pa filter od turboprinta z linux emulacijo, prav tako je ppd od turboprinta.

Sedaj pa se nekaj v firefox: kako vam dela skrolanje na www.vecer.com in www.eon.si? Na eon v freebsd in gentooju skrolanje ne dela tekoce, v debian pa je tekoce. Mogoce, da v debianu za eon ne uporabljam vseh pluginov in je zato firefox hitrejsi? Sicer mi je na tej strani vse pravilno prikazano, mi ne javi, da bi moral kaj namestiti.

nerdor: nisem se nic poigraval s 400 mhz, ker sem se odlocil, da ne bom overklokal. A je tudi od OS odvisno, da podpira doloceno frekvenco FSB-ja, da ti bodo rami pravilno delovali? Ni to samo hardversko pogojeno?

Jaz osebno uporabljam dve distribuciji linux, gentoo in debian (komaj pred casom sem odkril, da je debian zelo kul, preko knoppixa; pol sem ga zbrisal in nalozil "pure" debian; ma mel sem neke tezame z X-i), in FreeBSD.

Pri debianu mi je to vsec, da ma posamezne programe v posameznih paketih ( recimo gcc je posebej, prav tako -dev, pol g++ itd), medtem ko pri gentoo das emerge gcc, pa ti d/l cel gcc.tar.bz2. Saj po drugi strani je pol fajn, da mas vse pol instalirano. Namrec govorim s stalisce internetne povezave, ker mam samo isdn, in pol traja dokler vse dol potegnes. No, tako da je negativna stran necesa na drugi strani lahko pozitivna...

A se je ze kdo poigral kaj z dragonflybsd? Vtisi?

Aha, pa se to. Sploh nisem vedel, da pri debianu obstaja moznost, da neko stvar konfiguriras kar ob ponamestitvi paketa, mislim na dpkg-reconfigure paket. Sicer so moznosti nastavitev minimalne, toda meni je postfix takoj delal. Skoda, da tega nimata gentoo in freebsd.

Nekdo je rekel, da bo z gentoojem mozno instalirati .deb. Kake novice?

Nerdor: daj .. odpri za non-bsd vprasanja posebno temo .. ce hoces lahko tudi "Postavite Gandalfarju vprasanje.." ampak tukaj pa stay-on topic :)

Too bad, da ste narrowminded. A se RES moramo pogovarjati STROGO o bsd-ju? Ok potem

DragonFly bsd je Matt Dilanova(glavni avtor DF bsd) ideja o nadaljevanju ideje in smernic Freebsd ver. 4, ker se ne strinja smernicami ver. 5.
Naj povem, da je pred enim letom Matt Dilon (ni filmski igralec, je znan programer iz obdobja Amig, linuxa in bsd-jev), bil obtozen, da je imel na svojih racunalnikih doma, ilegalne pedofiliske zadeve. Nakar je sledila izkljucitev iz FreeBSD commity-a. Ceprav so BSD commity-i precej liberealni in se jih ne tice, kar developerji pocnejo v reallife-u. Pri njih steje le izdelek. Ampak se ni izkazalo tako. Sicer pa ta zgodba nima veze...
DragonFly karakteristike:
- gradnja na freebsd, ver .4, s cvsup-om
- kernel naj bi podpiral SMP, clustering, kar v svetu freebsd ni bila navada
- ceu sistem naj bi bil bolj debugable. Kaj to pomeni bolj natancno? Nevem
- podpiral naj bi gcc 3.3.2 in nov lib-e, kar po mojem mnjenju je slaba ideja, ker bo tako onemogoceno poganjanje na svohotnejsih masinah, OpenBSD namerno vstraja pri gcc 2.95, ker lahko sistem poganjajo v povprecju na masinah ranga Pentium 166/64MB ram
OpenBSD bo vkljucil nove gcc iz serije 3.x.x, ko bo ta serija po hitrosti izvajanja binaryev na svohotnejsih masinah prioblizno enaka ali boljsa
- podpiral naj bi Linux binary-e preko ABI simul. Podpiral naj bi celo kernel module (driverje) od Linuxa, ne samo aplikacije. To pomeni, da bomo koncno lahko poganjali Lm_sensors in ATI-jeve Linux XFree86 binary-e in imeli pravo podporo za 3D (samo Nvidia izdaja za FreeBSD)

Sprobal tega sistema, se nisem, ker itaq v zgodnji fazi razvoja.

Luka182> tisti update na tistem linku, ti naredi "sysinstall" in ce izberes Update, je efekt isti. V sistemu ti updata binarye in ti nalozi svoj GENERIC kernel. Cist ista finta.. Probaj, ce ne verjames..

Nerdor nadaljuje s svojim maratonskim monologom (verjetno sem postavil rekord v monologu na tem forumu )

Ogledali si bomo, kaj recimo če Linux uporabniki nočejo BSD-jev in hočejo bolj secure linux, je to možno? JE..

Torej jih naštejmo nekaj:
- prve je NSA Linux ozr. secure enhanced Linux, ne ni prvi april, ameriška agencija NSA nam ponuja svoj linux na tem naslovu
- Zelo zanimiv je Open Wall Linux, ki ima podobne finte pri upgradanju kot BSD, recimo "make buildworld". Zanja je tudi značilno, da je pobral nekaj zamisli od OpenBSD
- Trusted Debian je pa še v povojih, imel bo IBM stack smash (že integriran v OpenBSD) in openwall patche..

Vse te secure distribucije kot BSD-ji imajo skupno to:
- /proc direktorij se ne vidi in nasploh je bolj stroga "policy" o dostopu in vidnosti sistemskih dir. in fajlov. Poseben uporabnik "wheeler" pri Open/FreeBSD in Gentoo za ukaz "su". NetBSD namerno nima "su" komande.
- OpenWall (tudi nsa lnx)/OpenBSD ekriptorajo vse fajle na nivoju kernela, tako, če jih kdo fizično "sune", jih ne bo mogel prebrati. FreeBSD in ostali linuxi jih ne enkriptirajo.

Drugače pa lahko marsikaj izveste od Phrack Mag. Tam notri je dovolj zanimivega, da vam dopove, da še niste leet hacker in verjetno ne boste. Ker je finta v temu, da boste okoli 10%-30% teksta razumeli. Za 80% pa že morate tekoče obvladati c, intel asembler, perl in nekaj pythona in jave . Upam, da vas bo vseeno revija navdušila..

Gandalf: zal nisem na ircu/icq, ker se mi zdi skoda dial-up-a. Drugace pa cakam na vstop v EU, 1 maja, ko bo upajmo (me optimist ) odpravjeno pravilo, da je treba imeti isdn pred adsl. Optimisticno pricakujem T-Online in AOL kot konkurenta na adsl podrocju.


To je cool, da ni treba vec vacumirat v postgresql bazah.

Drugace pa lahko nabavite FreeBSD na DVD ploscku.

Bi pa se omenil, razlicne nacine pohitritve prometa na Apache serverju (dela tako na Linux kot BSD):
- Lingerd 0.94 je program, ki odklaplja nedejavne http konekcije in sprosca forkane procese
- PHP Acceleratorji(cache moduli): kot so Turck MMCache in phpa (ko bo slednja stran dejavna). Oba "pospesevalca" sta nadomestka komercijalnemu Zend Optimiserju
- in se najbolj zanimiv dodatek mod_gzip zadeva, ki ti staticno vsebino, ki jo php skripte generirajo stisne v zip in poslje client browserjem, ki jo, mislim, da preko MIME odkodirajo v prvotno obliko

Na koncu si zavaruj server s Snort-om, tako Linux, kot BSD (je v portsu). Naj povem, da je model, ki je sprogramiral ta intrusion tool dobil od "sponzorjev" 2 Mil$ podpore, kot tudi OpenBSD projekt s strani ameriske NSA, ki je denarno prispevala 2Mil$. Za se dodatno varnost lahko uporabis TripWire.
Debian userji imajo defaultni AIDE. Ostali linux-asi lahko sprobajo LIDS

Tako, imate pohitrene in zascitene web serverje..

Me loging off za nekaj casa, grem opravljat izpite na faxu..

Gandalf: a lahko pridemo pogledat v petek 09.04, Slo-Tech2. Se bo dalo takrat tam dobiti kopijo ST2 ?

Nekaj bi rad popravil. Namreč navedel sem, da je ameriška vojska nakazala 2Mil Zelencev OpenBSD teamu developerjev v Kanadi. Vendar so se glavni developerji v teamu izrekli proti posredovanju/vojni v Iraku in so se (developerji) zavzemali za mirne rešitve v tej krizi. Takšno je bilo njihovo osebno stališče. Vendar se je Busheva administracija ukazala ameriški vojski, da zahteva nazaj prispevan denar. Tako, da OpenBSD team NI dobil 2Mil$ obljibljene pomoči od ameriške vojske. Zakaj to pišem? Ker je ameriška vojska in večina ostalih .gov, največji uporabniki OpenBSD sistemov in logično je, da bi nekaj prispevali developerjem. A očitno z vsakim, ki se ne strinja z njimi (US gov) obračunajo

Drugače pa lahko OpenBSD legalno dobite le na dva načina: s boot disketami, da najde mrežno in od tam po ftp-ju paketke inštalira ali pa official CD distribucija, ki košta nekaj tisoč tolarjev (mislim, da je toliko, približno polovica cene ene original igrice ). Namreč vse je pod BSD licenco (vse je zastojn) le official iso-ti NISO. In seveda goody-i, kot so kapice in majice, s to razliko, da so copyrighted, ker denar od CD distro in goody-ev gre za delono pokrivanje stroškov razvoja OpenBSD-ja. Zvito mar ne.. Drugače, pa lahko si sami zgradite svoj iso image OpenBSD-ja in si namečete paketke, ki si jih vi želite..

Aja, včeraj sem dobil tretjo epizodo. če kdo pozna The Broken na TheBroken org oddaje tipa računalniški jackass ozr. hacking VideoZine. Mečejo in uničujejo notebooke (predvsem Ramzi), razkrivajo skrivnosti Okenskega passworda in razkrijejo kako se lahko pojavi mod-chip na konzolah.. V ozadju K_Rosea in Double_D se vidi bukla FreeBSD in Samba

Mislim, da originalni iso/cd-ji sploh ni pod BSD licenco ampak je to Copyrighted, kot avtosko delo, kot recimo video/audio zgoščenke. Tako, da bi kršil avtoske pravice

Sicer, pa lahko napraviš svoj cd in ga prodajaš naprej.. Vendar te bo horda jeznih Openbisidijašev preganjala, pa še "buh te ne bo mel rad".
Finta je v temu, da s prodajo zgoščenk, se denar prispeva za pokrivanje stroškov razvoja tega celovitega oper. sistema.

Mogoce prepozno, mogocne zanimivo, rad bi napisal kako se mount-ata
cdrom in floppy pod FreeBSD in Linuxom, pa si oglejmo:

- za cdrom - nasplosno:

Linux:
mount -tiso9660 /dev/cdrom /mnt/cdrom --> pri tem nisem naredil tipkarske napake pri -tiso, lahko -t iso in /mnt/"poljuben direktorij" ponavad je cdrom
umount /mnt/cdrom

FreeBSD:
mount -t cd9660 /dev/wcd0a /cdrom --> pri tem je /cdrom poljuben dir, za mountanje in umount /cdrom za odklop. Ce ti napako javi pa probaj z /dev/wcd0c

- floppy mountanje:

Linux:
lahko mtools, ali pa klasika pod bashem
mount -tmsdos /dev/fd0 /mnt/floppy in umount /mnt/floppy

FreeBSD:
mount_msdos /dev/fd0 /floppy in umount /floppy


Upan, folk, da si boste lahka kaj pomagali s tem nasvetichem

FreeBSD ne uporablja Ext2 FS-a ampak UFS. najbols da naredis free space... pa pol pri instalaciji zberes tist free space da gor nardi svoj slice... sicer pa sm jest tako instalacijo ubral... nalozu sm Minimal potem sm v supfile nastavu tag=RELENG_5_2 in cvsupal /usr/src tako sm dobil 5.2.1 + patche.. potem sm si nastavu /etc/make.conf in notr dal optimiziacije za svoj cpu in kere dele base systema hocm preversti ko sm to shranu sm si se kernel cofig postimov.. potem sm naredu zbuildov world in kernel... ko sm to instalirov sm mel sistem na -p5 in se optimiziran.. potem sm cvsupal current ports in skompajlov X in gnome... to je se najbolsi nacin men

Ok, Zivi-FreeBSD na CD-ju sta (kao, ampak res kao podobno Knoppix-u):

- LiveBSD, bazira na FreeBSD 5.2.1. Dolpoteg prek BitTorrenta

- FreeSBIE ver 1.0 Dolgo casa se ta projekt ni razvija, zato je malo sumljiv..

Ce mas ADSL, JimiBtn, jih lahko download in sprobas, ne da bi se namucil..

za DMA naredi sledeče:

# echo hw.ata.atapi_dma="1" >> /boot/loader.conf
# reboot

aja še ena dobra fora je če hočš da lahko zvočno kartico uporablja več programov na 1x nardis sledeče:

# sysctl hw.snd.pcm0.vchans=4
# sysctl hw.snd.maxautovchans=4

Ampak to bo delovalo samo dokler ne bomo rebootal.. zato te nastavitve shranimo v sysctl.conf da se bodo ob bootu samodejno nastavile.

# echo hw.snd.pcm0.vchans=4 >> /etc/sysctl.conf
# echo hw.snd.maxautovchans=4 >> /etc/sysctl.conf

te nastavitve omogočajo da štirje programi lahko uporablajo zvočno kartico na 1x... kar seveda zadostuje za normalne uporabnike.

OK, zdaj pa jaz :)
Dolgo casa sem uporabljal linux (ajde, no, 5let mogoce:) koncal sem na gentooju (ni je bolse linux dist - vsaj za mene ne).
Pred 5 dnevi sem dal na disk freebsd 5.2.1.
In zdaj se odlocam med Gentoojem in FreeBSDjem - tezka odlocitev.
Moje kratke ugotovitve:
- FreeBSDjevi porti so proti Gentooju dosti bolj up-to-date,
- FreeBSD dela obcutno hitreje kot katerikoli linux
- in se nekaj slabega za fbsd: o njem nimam pojma :-)
To so samo moje ugotovitve, ce se strinjate ali pa ne. Prosil bi vas, da ne odgovarjate na ta del, ker bo spet vojna :)
No, pa gremo k stavri;

1) update, upgrade (delam prav ali vi updejtate porte in system na drugacen nacin?):
napisem "home# cvsup ports-supfile" - vse ql
napisem "home# pkgdb -F" - kao neke stvari popravi ali kako ze, ne?
napisem "home# portupgrade -a" ---> Packages processed: 1 done, 98 ignored, 73 skipped and 1 failed - nic jasno :)

2) kaj pri vragu pomeni to?
home# pwd
/usr/ports/irc/irssi
home# make install clean
Dependency warning: used OpenSSL version contains known vulnerabilities
Please update or define either WITH_OPENSSL_BASE or WITH_OPENSSL_PORT
*** Error code 1

Stop in /usr/ports/irc/irssi.

in potem, ko uporabim "home# make WITH_OPENSSL_BASE=on install clean" kao skompajla ql, in stvar dela.. ampak vseeno mi ni vsec, da me
opozarja na nek vuln (naj ga popravi!)

3) tega je dosti - tudi pri mod_php4 je podoben error. zakaj ze?
home# pwd
/usr/ports/www/flashplugin-mozilla
home# make install clean
...
gmake[4]: *** [nsDeviceContextGTK.o] Error 1
gmake[4]: Leaving directory `/usr/ports/www/mozilla/work/mozilla/gfx/src/gtk'
gmake[3]: *** [libs] Error 2
gmake[3]: Leaving directory `/usr/ports/www/mozilla/work/mozilla/gfx/src'
gmake[2]: *** [libs] Error 2
gmake[2]: Leaving directory `/usr/ports/www/mozilla/work/mozilla/gfx'
gmake[1]: *** [tier_9] Error 2
gmake[1]: Leaving directory `/usr/ports/www/mozilla/work/mozilla'
gmake: *** [default] Error 2
*** Error code 2

Stop in /usr/ports/www/mozilla.
*** Error code 1

Stop in /usr/ports/www/mozilla.
*** Error code 1

Stop in /usr/ports/www/flashplugin-mozilla.
*** Error code 1

Stop in /usr/ports/www/flashplugin-mozilla.

4) porti;
ker sem uporabljal gentoo sem mogoce malo razvajen, in se mi ne da vedno it v /usr/ports... zanima me, ce je napisana kaka ql scripta, ki bi
mela podoben efekt kot emerge (scripta --search file ; scripta --install file), vsaj nekaj takega :)

5) hardware;
imam digitalni fotoaparat (canon powershot a60) in digikam ga ne zazna, tudi ce ga rocno nastavim v programu, mi napise, da kao ni prikljucen;
[edini@home ~]$ dmesg
ugen0: Canon Inc. Canon Digital Camera, rev 1.10/0.01, addr 2
resitev?
imam tudi cdrw (acd0: CDRW SONY CD-RW CRX195E1 at ata1-master BIOSPIO) namestil sem k3b in ga tudi ne zazna, addat rocno tudi ne gre.
kernela nisem skompajlal sam, ampak imam GENERIC, itak, ker nimam pojma kako se sploh skompajla nov kernel :)

6) barvna konzola;
uporabljam Eterm, csh, namestil sem tudi gnuls (za barven ls), vendar konzola vseeno ni barvna.. recimo irssi je crno-beli, se, da to
popravit?

7) nekaj sem se mislil, pa sem pozabo kaj :P

8) cas je, da utihnem :>

ce ma kdo kaj odvecnega casa, in mu je za prebrat vsa ta shit, naj prosim pomaga :)

lp & tnx, edini