» »

Kratek uvod v FreeBSD

Kratek uvod v FreeBSD

««
2 / 11
»»

Gandalfar ::


Oj Gandalfoza, a si opazil, da Knopper izdaja source kodo svojega Knoppixa (lahko bi postal SLo-Tech 2 samostojen z "slotech lang=sl itd"), a si opazil, kako lepo razvrsti KDevelop 2.1 ali 3.0 kodo, avtomatski automake in CVS z nekaj kliki, WOW, to je precej bolj noro kot kak emacs ali vi !!!


Ne razumem kaj hoces povedat in kaj imata ta dva stavka skupaj? BSD pa Linux se razlikujeta v osnovi. Ce ti pase ti kar. Ce ti ne lezi GPL filozofija tudi vredu ampak se bojim, da s temle sestavkom ne delas prevec dobre reklame za BSD. Zal.

Rumko ::

sry k se nism tok dolg cajta oglasu ... sm meu probleme

glede setija, do pred parih dneh sm non-stop laufu setija pa distributed.net naenkrat bp

drugace pa glede kompajlanja, mozille mi noce kompajlat, core dump, kdelibs mi, kdebase ko preverja za libs un uic al karkol dumpa core ... sm prek package instaliru kde 3.2 in ko prek kdmja probam zagnat dobim na / particiji en tak lep filet ... kdm_greet.core jiiihaaa :P in tud prek startx mi se ni uspel kdeja zagnat (ko sem ga zaceu prvic namescat sm lepo odinstaliru prejsn kde medtem ko sm biu v kdeju, pa dou skompajlat novga ... in ta prelep sneg, ta tako prijazen sneg je zapadel, stroma zmanjkalo je enkrat :/ )

zdej memtest laufam da vidm ce je kej z ramom narobe, pa pol morm se kej uporabnga za procesor stestirat najdt pa zagnat ... sm ze sprasevou folk na ircu in nimajo vec idej zakaj kde noce glih pr men delat ... treba racunalnik pregledat ce je ksna hw napaka alpa karkol (probat ni greh pravjo)

nerdor: a mislis da jst ne berem docov pa tega? jst grem na irc pa tkole na forume vprasat sele pol k ne najdem nc vec pametnga (ksne 3 al pa vec ur po odkritju tezave) .... pa glede mozille k sm tuki vprasu ... jst sm meu to tezavo ze ksne 2 tedna in sam probavu popravit in na ircu sprasevou (se ne spomnm ce sm tud kej na mailing liste poslou), pa se maintainerju sm poslou pa mi je takrat neki v smislu da je to neki pr men lokalno narobe, da to ni napaka v ports tko da upam da tista tvoja opazka (
In drugič, BSD userji čitajte knjige in ne toliko iskat odgovore za vsako sitnico like pri Linuxu in vsako Minutko(tm) tečnariti Gandalfu
) ni letela name :)

thezerox ::

Si laufal seti pa distributed pod freebsd? Jaz sem namrec laufal seti pa folding pod linuxom. Samo fora je v tem, da sta meni pri overkloku pod linuxom seti in folding laufala stabilno, kompajlanje pod freebsd in se vedno z overklokom pa ni slo. Tako sedaj uporabljam default nastavitve za axp 2500. Bom se moram ugotoviti, ali freebsd ne prenasa 400 mhz fsb, visjo frekvenco (pri 333mhz fsb) proca pa ja, ali pa ne prenasa obojih.

Jaz osebno sedaj uporabljam oboje, tako linux kot freebsd. Ok, linux bolj, ker sem freebsd pred nekaj dnevi zacel znova uporabljat.

Glede licenc: ce tak pogledas, s stalisca uporabnika, je skoraj vseeno, ce je BSD ali GPL. To sedaj mislim tako, da le kompajlas in uporabljas programe. Ce si pa programer ali pa distributer kake distribucije linux, pa to nikakor ni nepomembno. Spomnino se le na novo XFree licenco.

Nerdor ::

Ti Rumko, ok, hmmm.. sem premišljeval, kaj bi blio narobe. A smem vprašat ali je bila mozilla -current verzija. Možmo je, da si na 4.9-stable dal mozillo, ki je -current (nekaj takega kot bi na Debian stable dal mozilla unstable ). Take napake se dogajajo, ker kdo iz ports skompajla current v stable sistemu. Kaj jast vem, ne pade mi nič na pamet kakšna dobra ideja. Probaj še enkrat inštalirat in iz ports samo stable programe uporabljaš. Odprta koda je lahko zakleta koda, ko na stable sistem, prenseš še razvijajoči se software. Finta je mogoče v temu, da kde 3.2 spada pod current in ga poganjaš pod stable (ver. 4.9)
Je pa tudi res, da za X11 programe freebsd comiterji (tisti ki bdijo nad centralno kodo, bsd je celoten sistem (ni samo kernel)) NE garantirajo da bo delovalo. Je pa res, če imaš vse iz stable nebi smelo delati težave.

Rumko, povej ali je mozilla in kde 3.2 iz current v ports dana in si jo na stable 4.9 sistemu skušal skompajlat? Namreč to ne bo delovalo, bo samo napake javljalo.. Toliko od mene za enkrat, ko se bom kaj spomnil ti bom sporočil...

Gandalf: brez zamere, to sem prebral ene par dni nazaj na Slo-Tech, da je neki poljak odkrip možnost vdora na navoješih linux kernelih, preveri slo-tech novice..

Kar se pa tiče knoppix izvorne kode, ni slaba ideja, da bo si jo bolje pogledali in skompajlali tisti hwsetup in podobne bash skripte in c programe, namreč Knopper je dokaj lepo vse razložil v izvornih kodah, tako, da "slotech parameter=xx" naj nebi bil problem napraviti.. Kaj praviš?

Rumko ::

nerdor: ce je v portsu unstable verzija (v stable veji freebsdja) pol sm verjetn to probu nardit, sam kolkr jst vem majo vse veje tud svoje portse in package tko da sej tud v stable veji kokr jst vem kde 3.2 je manj cajta kokr v -current

za updejtanje uporabljam cvsup (ports-supfile) in razn ce mi je server poslal -current ports pol ni sans da ne bi mel za -stable

Gandalfar ::

Nerdor: a ni nobenih warningov za namestitev -current na stable? Unstable paketka sploh ne mors namestit na stable, ker se ti soodvisnosti sesujejo preden sploh prides blizu namescanja (torej crkne, ko ugotovi, da nima pravilnih odvisnosti)

kar se pa tice novice.. sem jo pa jaz napisal in ne vidim poatne. Zadevo so pofixali takoj. To tudi pise v novicu... torej?

thezerox ::

Rumko, daj nam malo pokazi loge, kaj ti napise pri kompajlanju pa pri zagonu. Jaz sem imel probleme s kse, toda jaz mam -current, ti pa ocitno -stable, ne?

Rumko ::

alo-alo, zdejle neki testiram, sm ob pomoci folka na #kde-freebsd na freenodu zgleda da popravu mal sistem (kde plugins je zgleda da delu tezave), zdejle qt se enkrat kompajlam, pol bom kde, pol nazadnje bom pa se mozillo, se vam oglasim z rezultati

thezerox ::

Kaj pa je blo s kde? Ker glih kompajlam...

Rumko ::

uic mi je skoz dumpu core in je pol kdebase prbiju da kao nimam nalozenga kdelibs, ko sm pa po packages instaliru mi je pa kdm_greet.core se skoz ustvarju na / particiji :/ sam fora je k folk ma na stable ta kde skompajlan iz ports ... men pa ni delal, sej bom zdej vidu kako bo

MTm2H37rqt7B ::

Cvsupal sem freebsd na 4.9-stable... cvsupal sm tudi portse (portsi so samo eni (well.. odvisno kdaj se jih updejta ane)). Skopmajlal sm si lepo kde 3.2 brez vsakih problemov. Z mozillo je bilo isto.. tko da tuki ni nic narobe z paketi... problem mora bit drugje...

Nerdor ::

Rumko se ti opravičujem, sem na dial-up liniji in ne hodim vsak dan na net, pa
še drug semseter se mi je na faksu začel :( Še enkrat sorry bsd ppl..

Rumko, poizkusi tale "naiven" trik
(upam, da imaš široko povezavo v net (adsl/kejbl modem)):

0. Dobro si je narediti back-upe, recimo /etc dir si zazipat, ni pa nujno
1. poženeš s ukazom "sysinstall" grafični meni za inštalacije
2. izbereš opcijo "Upgrade", prebereš upgrade notes, mogoče piše tam, kaj
o probelimih, ki jih imaš (malo verjetno)
Odločimo se da bomo bin upgradali, je pa pomembno izbrati pravo verzijo
distribucije za upgrade, v tvojem primeru ver-4.9, mislim da je ta.
3. Vprašan boš, kje naj /etc back-upa, defaultni /usr/tmp je ok, samo naprej
4. Vprašal, te bo za installation source, izberes FTP, recimo ftp.si.freebsd.si,
ker nam je najbljižji
5. Vprašal te bo ali si želiš premisliti, hmmm, nimamo kaj izgubiti in gremo naprej ..
Skoraj vse binariye ti bo overwrital, kernel bo zamenjal z defaultnim GENERIC
zamenjal bo datoteke v /etc
6. Ker se nam je poigral z /etc zaženeš ukaz "mergemaster", seveda še prej iztopiš iz grafičnega
programa sysinstall :)

Reboot in poglej če lahko sedaj kompajlaš mozillo in kde

Če ni uspelo povej, da še kakšno rešitev stuhtam.. :)

Gandalf: aja spletna stran o linux luknjah in o izvorna koda od Knoppix-a Pa nam povedi, če je kaj koristnega da narediti..

Gandalfar ::

Nerdor: sploh ne razumem kaj bi ti delal .. pri knoppixu varnost ni problem, ker itak vsebuje 'sudo su', ki je NOPASSWD in se ti niti ni treba truditi z lokalnimi exploiti..

Rumko ::

jst sm zdej nazaj prsu ... sm meu dost vsega pa sm zbrisu vse razn mojga home direktorija (mam pac stvari not) in sm se enkrat instaliru, updejtu na stable vejo, updatu ports in zdej mi je bp skompajlal mozillo, kde 3.2, vse kar mu pac dam za skompajlat ... sam se zmer pa nism zvedu zakaj mi je prej povsod errrorje vn metal :/

Nerdor ::

Ti Rumko, lahko bi mojo metodo poizkusil, ker mislim, da je isto kot da bi vse še enkrat inštaliral in updatal, le malo hitreje bi šlo.

Kar se pa tiče FreeBSD proti linuxu, bi povedal sledeče, BSD " da veliko na stabilnost in se ne obremenjuje z izkoriščanjem novih featurjev v novih hardware-jih", medtem ko Linux "da veliko na izkoriščanju novih featurjev novega hardware-a".

Mislim, da je za Slo-Tech-ovca bolj primeren Slo-Tech/Debian/Gentoo linux za izkoriščanje najnovejših Ultra nForce2 plat, novih Radeonov in itd.. (do navijanja CPU in gledanja temperatur in itd)
FreeBSD ima tako politiko, da je najprej stabilnost, potem izkoriščanje novega hardware-a.
Po domače povedano FreeBSD si najde "svoj dom" v kakem starem PC-ju, ki bo dolgo, dolgo, dolgo... delal brez tež ozr. dokler bo hardware zdržal :)

Čeprav FreeBSD -current 5.2.x bi znal izkoristiti nov hardware :\

Opišite malo, kakšne so vaše izkušnje z BSD. Moje so na kratko: "Smotan, a stabilen"

Rumko ::

nerdor: impossible, ker ko si ti tist napisu sm jst ze kr dost ur kompajlu kde :) (po novi instalaciji)


moje izkusnje: stabilen pa prej tezko instalirat stvari je blo, ampak zdej pa sploh nimam vec nbenih problemov, vse kar rabm dela in to hitr pa dolg cajta

thezerox ::

Moram povedat, da sem presenecen. Namrec kde 3.2.0 dela zelo dobro pod freebsd -current. Pa firefox tudi. Edino opazna razlika je pri scrolanju, saj mam na smooth, tako v linuxu kot freebsd, ampak pod linuxom je bolj tekoce.

Pa mislim, da dela isdn pod linuxom malo hitreje kot pa v -current. Pac sedaj sklepam na podlagi izpisa hitrosti pri emerge (gentoo) in make install pri ports.

Zadnjic sem malo testiral clamav pod linuxom in freebsd. Namrec primerjal sem, kako hitro skenira datoteke, ki so v clamav 0.67. Vrednosti so priblizno iste.

Sedaj nameravam se stestirat netbsd, pravkar cvsupam. Saj ga mam ze gor, samo ze oskubljena verzija, tisti 100 mb iso.

Aha, pa se cvsup mi je vsec.

A ma slucajno kdo radeon 9000pro in nforce2 plato? Meni namrec pod freebsd noce delat DRI.

Drugace pa uporabljam gentoo. Danes sem ga nalagal na PII 333, jao, ne priporocam.

Gandalfar ::

alo: ce si le lahko si zrihti 3.2.1 ... dela se velik boljs :)

Road Runner ::

alo-alo: ne moreš hitrosti interneta primerjati prek emerge in ports. sicer ne vem za emerge, ampak ports vse naredi iz sourca, pač zbuilda. pa to valda dost več časa porab kot samo downloadanje le-tega...

drugač pa, ko sm js okol tega gledu mal bl sm ugotavlu, za workstation uporablajo ljudje freebsd, za sreverje pa open, netbsd pa nism nobenga zasledu da bi uporablu...

Zgodovina sprememb…

Rumko ::

itq da se netbsd tud uporablja ... jst ga ... na ksnem starem notebooku 486 :P

sekundek ::

Oj!

Zanimivo branje, ni kaj :D Vidim tudi, da kar nekaj folka tle bluzi nekaj kar sploh ni res in sploh ne vejo kaj govorijo. Najbolj zabavna ideja, ki sem jo slisal je tistih 5% UFS rezerve. dddddddddddddd. A res mislite, da so po zupi prplaval. In mogoce kdo se ni slisal za pkg_add ukaz kjer lahko port namestis ze zbildan. Sicer ma drugo ime in "paket" ampak zadeva je ista. Drugace pa kdo si zeli namestit zbildan php. Jst osebno ne. Kako si bi potemtakem lahko dolocil kaj rabis. Brez bildanja, like not.

Tudi nihce vas ne sili v upodabo FreeBSDja, tisti, ki ga uporablja pa verjemte, da ve zakaj ga uporablja. Mimogrede, bil sem uporabnik linuxa in presedlal na FreeBSD. Poti nazaj si ne zelim nikoli vec.

Nekaj odlicnih tock, ki so ze bile povdarjene.

- BSD licenca,
- Centraliziran nadzor kode (tukaj mislim na sistem in ne na ostali software)
- CVSup
- buildworld
- SoftUpdates in tukaj zraven se UFS2
- stabilnost in sozitje celotnega sistema
- tudi PF ze zna delat na FreeBSDju
- Porti (to pride prav ko imate malo vec masin in se zadeva centralizira, tudi sourci)
- zelooooo cist sistem, vse je dokumentiran in zlozeno kar pac skupaj pase, ne pa razmetano kot po kaksne teroristicnem napadu
- VM (racunalnik je bil 1 teden pod hudim stresom, skuril je ves ram in swap, procesor na 100% cel teden, disk je mlel in ko sem vse skupaj ustavil je OS masino ocistil v cca 1 uri. Kot bi jo resetiral in od takrat naprej je server up cca 320 dni.)
- ...................

Tolk zaenkrat, pa ne mislim tu kaksne OS vojne ustvarit. Mislim, da je tema namenjena izkusnjam, ki jih imate in ne primerjavi. Zato sem napisal tocke, ki so me prepricale v uporabo FreeBSDja

Simulacrum ::

Hm...po prebiranju teme sem se navdusil za karkolizeBSD OS. Rabil bi pa preprost nasvet s katerim naj zacnem, ali naj bo to FreeBSD, OpenBSD ali NetBSD? Racunalnik bo uporabljan v domaco-strezniske namene :\...torej brez kakrsnega koli graficnega vmesnika, firewire, usb ipd.

Lp
Simulacrum

Gandalfar ::

BSD licenca ti je bolj vsec od GPL? Zakaj?

Rumko ::

Riplix: za streznik bi bil bolj ksn openbsd (pf is very interesting :P )

sekundek ::

Jst ti svetujem FreeBSD. Ceprav se nisem uporabljal Net oz Open BSDja. Sem pa od drugih uporabnikov slisal, da je za zacetnike boljsi FreeBSD. Za Pf sem zvedel, da je ze v base portan, torej ne rabis vec porta in tako je FreeBSD pridobil se ne kolaček ;)

Svetujem ti zanimivo branje FreeBSD handbooka. Potem pa lepo po casi in delaj z glavo. Uspeh je zagotovljen. >:D

Road Runner ::

Riplix: priporocam ti OpenBSD. sam sem sprobal oba, vendar s freebsd nisem bil zadovoljen. ni in ni mi uspelo firewalla/routinga postavit kot sem hotel. zdaj imam OpenBSD in dela vse kot hocem. druga prednost je FAQ pri openbsd, ki res pokrije vse kar rabis.

dve stvari ki pa jih pogresam v openbsd: smbfs (sicer je nek software ki to emulira, sam to ni to) in pa journaled disk (da mu ni treba pregledovat diska ko ga "grdo" rebootas.

Simulacrum ::

Humh...trenutno se nagibam k FreeBSD-ju. Ves community mi deluje nekako bolj ziv...no to sklepam zgolj po stevilnih verzijah, ki jih izdajo vsako leto. OpenBSD se mi zdi, da ni najbolj v koraku s casom, starosta. :).
Kako pa je poskrbljeno glede Sambe ter printanja na FreeBSD-ju? Nadgardnja in popravki? Obstaja kaksen podoben sistem apt-getu? Se nekaj: kernel FreeBSD-ja je podobno "locen" od preostalega sistema kakor pri Linuxu ali je nelocljiv del celote v stilu Windowsov?
Najlepsa hvala za pojasnila.

Lp, Simulacrum

thezerox ::

FreeBSD in printanje: jaz ti govorim za -current. Vceraj sem se malo pozabaval sz aspfilrom, ker sem nekje prebral, da fajn delajo. Saj delajo fajn, ce hoces namrec hitro printat. Samo das na draft in vse ok. Samo meni se vedno pojavlja problem, da v primeru, ce pride do kake napaka na printeru, in mi zacne utripat lucka na printerju, od tistega trenutka dalje /dev/ulpt0 je busy in pol vec ne morem printat .

Ce hoces uporabljat printer pod FreeBSD, pol uporabljaj cups.
Moram pvedat, da se mi je pri cups to s busy tudi zgodilo.

Ampak meni je pod linuxom printanje se vedno najboljse. Uporabljam namrec Turboprint. Dam na draft in pmi printa kot strela. Mislim, da se hitrej kot v win z draft.

Namrec z draft veliko crnila prisparam pa se hitrost je velika. Kdor pa hoce kvalitetno printanje, tako pod linuxom kot FreeBSD, pa najuporablja gimprint+cups, ali pa namesto cups kaj drugega.

Samba pod Freebsd mi morala delati BP.

Road Runner ::

OpenBSD se mi zdi, da ni najbolj v koraku s casom, starosta.


stable verzijo izdajo na pol leto, umes izdajo snapshots in pa seveda vendo imas current klik

Obstaja kaksen podoben sistem apt-getu?


tako pri open kot pri free imas "ports tree", kateri se od apt-geta razlikuje v tem, da vse skompajla direktno pri tebi, ne da ti dobis precompiled. nove verzije dodajajo tako kot celoten sistem, current, snapshot, stable. obstajajo pa tudi packages, ki so nekaj v stilu .deb oz .rpm paketkov klik

Se nekaj: kernel FreeBSD-ja je podobno "locen" od preostalega sistema kakor pri Linuxu ali je nelocljiv del celote v stilu Windowsov?


je locen, s to razliko da ga izdelujejo isit ljudje kot ostali del sistema. pri linuxu je eno jedro in vec distribucij, tu pa imas eno jedro za en sistem.

Nerdor ::

0:) Super, tema je zazivela (na fri fax term. ni sumnikov). Racer D je cist zadel bistvo BSD-ja in tudi ostali sodelujoci...

Za Gandalfa ena slikica (1024) (tud ostali si jo oglejte ali pa si jo dajte kot desktop background)

Rad bi povedal, da hacker Matt Dillon dela na svojem DragonFly BSD sistemu, ker meni, da ver.5 FreeBSD-ja ni uredu zastavljena. Bojda se boota, kot liveCd (nisem probaval)

Za tiste [newbies], ki bi radi probali FreeBSD kot LiveCD sistem, linki sledijo:
- Freesbie
- Unixpunx-ov BSDeviant
- preprosto naslovljen LiveBSD, dl mislim, da samo preko BitTorrent

Sprobajte jih, porocajte, ce mate cas in dostop do "siroke pipice". Jest je se nimam. BTW, kdaj bo ADSL brez ISDN-ja. Mojim starsem gre v nost ISDN, ADSL pa je OK. Zakaj Telekom ne pusti ;( ADSL da je samostojen!!!

Aja, instalacija na HD, mislim, da je pri vseh treh liveCD- jih izpeljana s sysinstall ukaz-programom. :\

thezerox ::

Ok, sicer je offtopic, toda adsl bo mozen brez isdn, ko bo siol zacel ponujati adsl. Vsaj so tako obljubili. Pa mozna bo tudi internetna telefonija, kjer bos lahko analogno linijo oz. isdn odpovedal in uporabljal le VoIP.

Gandalfar ::

Se vedno mi ni nihce odgovoril zakaj imate tako mocne ideoloske ideje o BSD licenci nad GPL licenco?

Brane2 ::

Tudi mene to zanima. Poleg tega je Linux AFAIK pod LGPL licenco-sam kernel, pa mislim, da je so tudi GLIBCi in druge GNU zadeve bistveno strpnejse do zaprte kode, kot so vcasih bile. Ne mores jih talati okrog z zaprto kodo, vendar nimaojo nic proti, ce se taka koda runtime linka nanje.
Ne mi rec, da za Linux okolje ni placljivih zaprtokodnih programov...

Kje je torej problem ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Brane2 ::

Sekundek:

Cesa (razen BSD licence) od tega, kar si nastel pa recimo Gentoo nima ?

V tem trenutku laufam kompajlanje na treh strojih v paraleli preko discc-ja, uporabljam ccache in v kratkem bom uvedel tudi source repository za vse svoje mashine.

Ne recem da je Gentoo enako stabilen ali karkoli takega (ceprav svojih masin ne ugasam in se ne rusijo) a zanima me, kaj je v BSDju tako posebnega.

Centralni nadzor sistema imajo itak prakticnoo vsi. Saj tudi Portagea razvija Gentoo team. Ce si s tem mislil na kernel, je to druga zgodba, vendar je pri Linuxu vsaj zame ozko grlo sledenje novemu hardverju in ne stabilnost.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Rumko ::

Brane2: kaj je v bsdju tako posebnega? ... evo ti en simpl answer k ga bom razvleku ^_^ ... kaj je pa tko posebnega v gentooju? kaj tako posebnega najde folk v reedhatu, debianu, picobsdju, solarisu? to kar jim je vsec ... recmo men je bsd velik bolj vsec kokr linux ... zakaj? zato k mi je bolj vsec .... its as simple as that in pomojem to velja tud za drug folk, sej ne nalozijo pr seb gentooju namest debiana zato k morajo, ampak zato k hocejo


a sm dovolj razvleku odgovor? :D

Brane2 ::

Torej gre za stvar okusa in zmes kakovosti, ne pa ze neko lastnost, ki je nobena druga izbira ne bi imela ?

Razumem...

Road Runner ::

no, ce povem moje izkusnje. rabil sem pac router / server masino. najprej sem nalozil redhat, ki pa je bil zaradi vseh dodanih stvari pocasen (priznam, moja krivda da nisem izklapljal, a nisem znal takrat...). nato sem nalozil debian. hotel sem iptables, zato sem nalozil 2.4 jedro (apt-get install zadnjo verzijo). s tem mi je masina zmrzovala na par ur. nato sem nalozil OpenBSD. zadeva je delovala. vse kar sem rabil pomoci sem dobil na enem mestu, v FAQ na urandi strani. VSE. tega pri drugih sistemih nisem nasel. packet filter se mi zdi veliko lazji in meni dosti razumnejsi od iptables. ce je zmoglivejsi, nebi vedel, se ne spoznam dosti... in firewall/routing je glavna naloga racunalnika... prav tako ne glede sistemov, seveda oba naredita iste stvari, vendar glede na to da se v openbsd znajdem, vem kam pogledati ce cesa ne vem, ne cutim potrebe po linuxu. ne vidim da bi mi prinesel kaj kar mi openbsd ne. kot sem ze omenil s freebsd nisem bil tako zadovoljen...

Nerdor ::

Brane 2: Odgovor je jako preprost. BSD je s svojim ports sistemom "original" in Gentoo distribucija "oponaša" ta sistem. Torej ga kopira. Problem linuxa je njegova decentraliziranost. Vsaka skupina dela svoj del kode. Recimo, kernel team s Linusom strogo kernel issiues, bash team samo bash, KDE tema pa itaq samo KDE. Vsak team je posebej in se med seboj ne koordinirajo ozr. zelo slabo se koordinirajo če se sploh :( Linux nikakor ni v enem CVS repositoriju, kar je gledano s strani stabilnosti slabo (zelo slabo in prosim, da mi Linuxasi sploh ne prigovarjate, ker to je dejstvo in dejstvu se ne oporeka).
In tu stopijo distribucije, ki "zmečejo" kodo iz vseh vetrov (razno raznih CVS-ov, ki to kodo razvijajo) kot celoten OS. In to delo nikakor ni lahko.

Po drugi strani FreeBSD od samega začetka razvoja je kompletna izvorna koda v ENEM CVS repositoriju, od kernela, bash, PF firewall, apache, php, mysql, postgresql vse je noter v ENEM CVS. Prav tako dokumentacija. S tem da je pri FreeBSD X11 šetjejo kot add-on, kar pomeni, da ni čisto stestirano, je pač dodatek.
Pri OpenBSD je še bolj poštimano. Theo van de Raat in komanija so baje sprintal izvorno kodo OpenBSD in v skupaj pregledali ročno kako je kaj sprogramirano, kako dobro je to in itd...
Poanta je da je vse od kernela, PF, raznih shell-ov, apache in tudi X11 vse je celota in vse je pregledano stestirano in oddano na ENEM CVS-u. KDE in podobna okolja se štejejo pri vseh BSD-jih kot add-on software. Aja zato tudi dokumentacija pokriva vse.. od kernela, do PF do X11 nastavitev vse je opisano v enem FAQ-u 8-O
Mnogi se čudite, zakaj ima tako stare verzije programov OpenBSD, odgovor je napisan zgoraj, ker so developerji naredili celoten AUDITING kode in pogledali, kateri, recimo primer BIND za DNS ima najmanj varnostnih lukenj in ga še samo doprogramirali, da je OK! Ker BIND 4.3 je bulllet-proof, linux-ova BIND ver.9 je pa polna varnostnih lukenj, ker jo distributorski developerji samo not fliknejo.

Ok splet sme zabluzil, BSD pozna Auditing kode, linuxasi tega ne počno ;(( , to jim javi trop jeznih uporabnikov, da nekaj ne stima.

BSD licenca pravi (po domače!): Tukaj imaš kodo, delaj z njo kar češ, lahko jo razpečuješ, samo ne trdi, da si ti to napisal! Lahko razpečuješ, dodajaš (developerji) kodo v svoj komercijalni program in to lahko prodajaš če ti je volja! Samo napiši da je "parts of this code are Berkley Univer....."

GPL: delaj kar češ, razpečuj, ne trdi da si ti to napisal, če si dodal/spremenil kaj v programu obvesti avtorja in to MORAŠ DATI SVOJO IZVORNO KODO. Če si ti kaj napisal in si sodeloval s kom NE MOREŠ PRODATI TEGA!!! PRi BSD licenci lahko vzameš kodo in jo prodaš!!! Linus ne more svoje kode prodati, je pač "javna last". Matt Dillon pa lahko prodaja!! Obstaja tudi komercijalna verzija BSD sistema!
Problem pri (L)GPL je to, če nekaj napišeš, NE moreš tega več uporabiti v komercijalnih programih (se recimo zapoliš v firmi kot programer). Če BI, bi MORAL dati izvorno kodo na voljo (kodo komercijalnega programa)!!!

BSD izvorno kodo lahko pohopsaš, jo daš noter v komercijalni program in ti ni treba več dati izvorne kode na voljo!!! Samo dodaš, da so deli kode od Berkley Univer....
LGPL pa TEŽI, če si dal kodo pod to licenco, se pod nosom obriši, ker karkoli boš z njo naredil boš MORAL dati izvorno kodo pod LPGL licenco! Če hočeš pohopsati kodo, boš moral so-avtorje prositi za dovoljenje in z njimi deliti dobiček! Pri BSD licenci pa temu ni tako in ti so-avtorji ne morejo tožiti!!!

PicoBSD, ga nema više, ker je bil prepisan OpenBSD. Prvo pravilo so prekršili! Avtorji so se zafrknili, ker so namerno pozabili omeniti, da izvorna koda originalno izvira od OpenBSD :D in da so jo oni "kao" vse sami napisali. OpenBSD-jaši so burno reagirali, da je bilo joj!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Nerdor ()

Brane2 ::

Brane 2:

Odgovor je jako preprost. BSD je s svojim ports sistemom "original" in Gentoo distribucija "oponaša" ta sistem. Torej ga kopira.


Pa saj za to se ne sekiram, niti se mi to ne zdi sporno. To koneckkocev priznavajo tudi na Gentooju. Tip_Ki_Je_Naredil_Portage je reku, da je BSD zanimiva izkusnja in pravi pojem stabilnosti ampak da je bolj misljen za geriatrijo, ker pac traja dokler prides do driverjev za svez hardver, ki potem sploh ni vec svez itd...
Zato pa recimo Gentoojeva "kopija" zna emergeat tako 32-bitno in 64-bitno kodo, zna vse skupaj zlozit tako, da dela v istem trenutku na enem sistemu itd. Me zanima, kdaj bo BSD prisel na to stopnjo...

Skratka, tu me niti ne zanima, kaj je kopija in kaj original, glavno da stvar dela...


Problem linuxa je njegova decentraliziranost. Vsaka skupina dela svoj del kode. Recimo, kernel team s Linusom strogo kernel issiues, bash team samo bash, KDE tema pa itaq samo KDE. Vsak team je posebej in se med seboj ne koordinirajo ozr. zelo slabo se koordinirajo če se sploh Linux nikakor ni v enem CVS repositoriju, kar je gledano s strani stabilnosti slabo (zelo slabo in prosim, da mi Linuxasi sploh ne prigovarjate, ker to je dejstvo in dejstvu se ne oporeka).
In tu stopijo distribucije, ki "zmečejo" kodo iz vseh vetrov (razno raznih CVS-ov, ki to kodo razvijajo) kot celoten OS. In to delo nikakor ni lahko.


O.K. To razumem.


Po drugi strani FreeBSD od samega začetka razvoja je kompletna izvorna koda v ENEM CVS repositoriju, od kernela, bash, PF firewall, apache, php, mysql, postgresql vse je noter v ENEM CVS. Prav tako dokumentacija. S tem da je pri FreeBSD X11 šetjejo kot add-on, kar pomeni, da ni čisto stestirano, je pač dodatek.


No, pa smo tu. BSD je torej monoliten, ČE ga ne uporabljas ob "dodatkih", v nasprotenm je MOGOCE le na nekaj boljsem kot Linux.

Nekako tako, kot so bili vcasih Winsi NT brezpogojno stabilni, ce le uporabljas samo pozegnane driverje. Ce si pa kupil kak kos periferije z nepozegnanim driverjem se pa je*i ali imej samo pogojno stabilen sistem... :D



Pri OpenBSD je še bolj poštimano. Theo van de Raat in komanija so baje sprintal izvorno kodo OpenBSD in v skupaj pregledali ročno kako je kaj sprogramirano, kako dobro je to in itd...
Poanta je da je vse od kernela, PF, raznih shell-ov, apache in tudi X11 vse je celota in vse je pregledano stestirano in oddano na ENEM CVS-u. KDE in podobna okolja se štejejo pri vseh BSD-jih kot add-on software. Aja zato tudi dokumentacija pokriva vse.. od kernela, do PF do X11 nastavitev vse je opisano v enem FAQ-u


Kar samo pomeni, da so za stabilnost zrtvovali hitrost razvoja. Z vsako spremembo bi morali verjetno precejsnji del pregledati znova, to pa traja in zna iti na zivce...



Mnogi se čudite, zakaj ima tako stare verzije programov OpenBSD, odgovor je napisan zgoraj, ker so developerji naredili celoten AUDITING kode in pogledali, kateri, recimo primer BIND za DNS ima najmanj varnostnih lukenj in ga še samo doprogramirali, da je OK! Ker BIND 4.3 je bulllet-proof, linux-ova BIND ver.9 je pa polna varnostnih lukenj, ker jo distributorski developerji samo not fliknejo.

Ok splet sme zabluzil, BSD pozna Auditing kode, linuxasi tega ne počno , to jim javi trop jeznih uporabnikov, da nekaj ne stima.


Kar spet ni neumno. Ce delas free software ,ki naj bi delal na vsem od ure do Craya, se valjda ne pricakuje, da bos sam sprobal delo softverja na vseh strojih. Jasno, da ti bo community pomagal...


BSD licenca pravi (po domače!): Tukaj imaš kodo, delaj z njo kar češ, lahko jo razpečuješ, samo ne trdi, da si ti to napisal! Lahko razpečuješ, dodajaš (developerji) kodo v svoj komercijalni program in to lahko prodajaš če ti je volja! Samo napiši da je "parts of this code are Berkley Univer....."

GPL: delaj kar češ, razpečuj, ne trdi da si ti to napisal, če si dodal/spremenil kaj v programu obvesti avtorja in to MORAŠ DATI SVOJO IZVORNO KODO. Če si ti kaj napisal in si sodeloval s kom NE MOREŠ PRODATI TEGA!!! PRi BSD licenci lahko vzameš kodo in jo prodaš!!! Linus ne more svoje kode prodati, je pač "javna last". Matt Dillon pa lahko prodaja!! Obstaja tudi komercijalna verzija BSD sistema!
Problem pri (L)GPL je to, če nekaj napišeš, NE moreš tega več uporabiti v komercijalnih programih (se recimo zapoliš v firmi kot programer). Če BI, bi MORAL dati izvorno kodo na voljo (kodo komercijalnega programa)!!!


Vsaka licenca ima svoje prednosti in slabosti. To, kar opisujes kot prednost BSDja, jaz vidim kot slabost in slabosti L/GPLa so zame prednosti.

Moras se zavedati, da softver ne raste na drevesu, ampak ga nekdo napise. Ce mora to poceti pod bolj velikodusno licenco, ga lahko tudi ne napise.
Poglej si malo kolicino softverja, ki nastane vsako leto na GPLu in LGPLu in primerjaj to z BSD programi.




BSD izvorno kodo lahko pohopsaš, jo daš noter v komercijalni program in ti ni treba več dati izvorne kode na voljo!!! Samo dodaš, da so deli kode od Berkley Univer....
LGPL pa TEŽI, če si dal kodo pod to licenco, se pod nosom obriši, ker karkoli boš z njo naredil boš MORAL dati izvorno kodo pod LPGL licenco! Če hočeš pohopsati kodo, boš moral so-avtorje prositi za dovoljenje in z njimi deliti dobiček! Pri BSD licenci pa temu ni tako in ti so-avtorji ne morejo tožiti!!!



Glej zgoraj. Kdo mislis,da bo pisal softver pod temi pogoji ? Ja, nasel bos akademike in folk ki to pocne iz ljubezni, a ne pricakuj sirsega spektra programov kmalu od tega.
Tudi dedek mraz tala darila zastonj a bogve koliko otrok bi se zbudilo srecnih z igraco v narocju, ce bi vsi cakali na tega starega pedofila ?



Pri tem se mi zdi cudno, da o stabilnosti BSDja in vseh njegovih prednostih pred GNU/Linuxom govorijo ljudje, ki Linuxa pravzaprav niti postaviti niso znali (kot pravi nekdo v postu zgoraj).
To je tako, kot da bi se okrog brez vozniske vozil v tanku, ker so vsi avtomobili doslej slabo prenesli trk v drevo... :\

Razumem, da je stvar varnejsa od Linuxa in razumem, da so kje stroji, ki to rabijo. Recimo kaki firewalli na mejah omrezij vecjih podjetij. Ne razumem pa, zakaj bi to tlacili s tako vnemo v domac stroj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Gandalfar ::

Ubistvu nerdor .. sploh ne razumes GPL licence. BSD licenca ti omogoca, da vzames npr. TCP/IP stack od BSD-ja (primer Microsoft) in ga vkljucis v svoj izdelek, spremenis kakor ti je drago in nekam napises, da je en del tudi naredil en bla bla team ljudi.

GPL licenca pa pravi, da ko dobis binarni program moras nuditi tudi izvorno kodo zraven. Kar pomeni, da ce ima program en bug si lahko pomagam sam. Lahko popravim ta bug in za mastne denarje to naprej prodam, ni mi treba prvotnim avtorjem dati denarja (kakor tudi pri BSD ne) vendar moram dati source kodo iz katere je bil zbuildan bug, da si lahko bodoci kupec tudi sam pomaga.

Torej na kratko: GPL lahko prodajas, ce zelis ampak ne mores nategovati kupvcev medtem, ko te lahko pri BSD cist lepo nategnejo. Kul ane? :)

Road Runner ::

Pri tem se mi zdi cudno, da o stabilnosti BSDja in vseh njegovih prednostih pred GNU/Linuxom govorijo ljudje, ki Linuxa pravzaprav niti postaviti niso znali (kot pravi nekdo v postu zgoraj).


ce si dobro prebral moje poste si videl da kot glavno prednost dajem ravno to, da tudi jaz, ki ne obvladam toliko unixa, znam postaviti. in pa da mi zadosca to kar imam. kdaj sem napisal kaksne prednosti bsd pred linuxom?

To je tako, kot da bi se okrog brez vozniske vozil v tanku, ker so vsi avtomobili doslej slabo prenesli trk v drevo...


tocno. in ce ima tank vse kar pricakujem od vozila, plus dobro prenasa trk v drevo, zakaj bi uporaljal avto?

Brane2 ::


tocno. in ce ima tank vse kar pricakujem od vozila, plus dobro prenasa trk v drevo, zakaj bi uporaljal avto?


Mogoce zato, ker ce na tak tank instaliras Okna, ni vec tank ampak avto z gosenicami ? :D


Salo na stran. Osebna izbira je seveda osebna, ampak edini tvoj argument je, da si ga lazje instaliral in nastavil.
Fino, ampak ta argument odpade torej pri vseh, ki so bodisi nastavili Linux sistem in tistih, ki tudi BSDja ne bi nastavili.

NE vidim, katera nastavitev je pri Linuxu tako prekleto tezka, razen mogoce iptablesov, pa se tam dobis muster.

Vse ostale nastavitve pridejo v postev tudi pri BSDju, saj so del X-ov, GNOME okolja itd.

Kaj je na Linux tako strasnega, da tega nisi mogel nastaviti ?

Road Runner ::

no, predvsem iptables so se mi zdeli zelo meni-neprijazni. pri packet filter bolj vem kaj moram narediti da dela to in to. in pa vsec mi je da se dajo nastaviti prioritete paketov. sicer ne vem ali iptables to imajo ali ne, vendar kot sem ze parkrat rekel, ni nekega FAQ ki bi vse pokrival. in pa kot sem rekel, redhat pocasen, debian se sesuval. vem da so se druge, ampak pac slabe izkusnje z linuxom ;)

se totalno strinjam, da za cloveka ki to obvlada to ni nikakrsna prednost, vendar mislim da nas je na svetu vecina takih ki ne obvladamo ravno unixa in vseh njegovih klonov ;)

Nerdor ::

IPtables prevec komlicira, men je vec cajta vzel za ucenje kot programiranje Bash lupine !
Kje se je skril iz distribucij "linuxconf" ( podoben "sysinstall" )? Bojda je prevelik security risk!
Zakaj vsaka distribucija po svoje razmetava konfiguracijske datoteke? Na primer v RH imamo xinetd (baje ne rabimo starih hosts.deny in hosts.allow skript), v Debianu imamo stari dobri inetd.
Vsaka distro MORA vsiljevati svoj paketni sistem (deb, rpm)! Zakaj se ne zmenijo developerji med sabo? Zakaj bi se! RH ima denar$, Debian so vase zagledni nerdi, ki mislijo, da so "de facto" distribucija. Skratka Linus JE naredil veliko NAPAKO, ko ni predlagal "de facto" distribucije. Je pa povedal, da v sluzbi uporablja RH, kar je ujezilo Debianovce, ki so takoj povedali da Linux OS je ubistvu GNU/Linux. Jezno so zaceli pacati Debian NetBSD, ki je se vedno v nekem zgodnjem stanju razvoja, da niti ne omenjam Debian Hurd :D

Brane2 ::


IPtables prevec komlicira, men je vec cajta vzel za ucenje kot programiranje Bash lupine !


Ne vidim, kako bi to lahko bistveno poenostavil, ne da bi izgubil svojo moc. Z njim lahko caras. Lahko se gres stateful firewalling, lahko delas SNAT in DNAT, lahko recimo reguliras hitrosti komunikacije doloceih streamov, lahko kanaliyiras izbrane informacije v log pa se marsikaj...

V bistvu iptables skript spominja na gawk program. O stvareh tu ne govoris casovno, le dogodkovno-"ko dobis paket X, poglej ce njegova lastnost Y ustreza kriteriju W in takrat naredi ZNJ" itd.

Koneckokncev ti ni treba pisat celega programa na roko, saj so na voljo gotovi templatei, ki povsem ustrezajo osnovnim konfiguracijam...

Brane2 ::

Aja, kar se kkonfiguracijskih datotek tice, mislim da je FSH stsandard dorekel te zadeve in da so odstopaja danes manjsa kot vcasih.

Sploh pa, zakaj bi me to sekiralo ? Ponavadi te zanima, kako TVOJA distribucija ureja zadeve, ne pa kako to pocnejo drugi.

Gandalfar ::

Ubistvu imas Linux Standards base, ki doloca te zadeve. Ce pa neka distribucije uporablja inetd druga pa xinetd, ker jim je tako vsec pa tudi vredu. Zakaj se cutis osebno ogrozenega ob temu dejstvu?

Btw.. nisi mi odgovoril na tvoje napacno razumevanje GPL licence.

Zdej, ce so Debianovci vase zagledani nerdi potem si sploh ne upam pomislit kaj so *BSD tipi.. daj, saj si sposoben kaksne bolj konstruktivne kritike.

SpecialK ::

Khm bi lahko kdo napisal kako je z security updejtanjam v FreeBSD. Če lahka kdo opiše posotopek. V debianu je (apt-get update; apt-get upgrade)
Zanima me kakšen je postopek za to v FreeBSD 0:)

SpecialK ::

aja pa ce bi še kdo povedal kako se flash player spedena v FreeBSD 4.9-RELEASE uporablam gnome browser je Epiphany 1.0 (A GNOME browser based on Mozilla)

Nerdor ::

Da lahko pišem bolj kvalitetno, seveda! Nevem, kaj se dogaja z menoj!
Mogoče je krivo vreme, mogoče fax sedaj v višjem letniku? Vsekakor ima
Gandalf prau.

Postajam zelo nestrpen, zelo mi gre v nos Telekomov mafijski prijem.
Češ, če hošeš ADSL MORAŠ KUPITI ISDN in pri tem ti prodajalec ponuja
konfortni način in brez-vrvični telefon, jaoj! Kao, si ful škrt če
nočeš kupiti konfortnega načina in brez-vrvičnega telefona!

Od kje mi tista "razlaga" o LGPL. Ma verjetno sem si zapomnil, ko sem
bral komentarje na slashdot.com pod novicami. Tam sto posto! Sam zgleda, da tam folk (na slashdot-u) ni toliko "razgledan".

Od kje mi, vse zagledani nerdi, ma, preden je Woody prišel ven, sem gledal na Debian mailing listi, kako so odslovili, uporabnike P IV z GF2/3/4 mašinami, ko so psraševali kako je z igrami. Ma ti pol povem.. niti ne vem več linka...

Sicer pa je možno za kontroliranje pretoka prometa po mreži uporabiti
ukaz "sysctl parameter=vrednost". S tem ukazom lahko spremeniš od
hostname do .. kar koli potrebuješ. Je implementirano v vseh BSD-ji in

Linuxu even. Recimo za slo-tech linux, "sysctl -A | more" izvrže celo morje
parametrov. "sysctl -n kernel.hostname" vrne Knoppix. Potem želimo
spremeniti iz Koppix v Slo-tech, "sysctl -w kernel.hostname=Slo-tech".

Luka182, ti bom jutri povedal kako s security in flashom, Ok.
««
2 / 11
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Odkrita varnostna luknja v privzeti namestitvi OpenBSD

Oddelek: Novice / Varnost
193881 (2816) poweroff
»

Težavica z Telnet povezavo na router, na katerem teče FreeBSD

Oddelek: Operacijski sistemi
51224 (1194) Meamoto
»

linux vs freeBSD

Oddelek: Operacijski sistemi
192705 (2402) 64202

FreeBSD z ADSL kot domači router

Oddelek: Operacijski sistemi
71983 (1884) moj_nick
»

FreeBSD - nekaj newbie vprašanj

Oddelek: Operacijski sistemi
111049 (911) ghaefb

Več podobnih tem