JEK 2

teslam2 je 19. okt 2024 ob 23:20:26 izjavil:

Lahk ti racunas kar hoces, sam ce si tak butast, da ti ni jasno, da za tako proizvodnjo (30%) TES poganjat ni rentabilno, ti pac ni pomoci.

Pizda si glup ko noč! Za razliko od tebe nisem butast, lepo sem ti napisal da je to poračunano za 9 % letne porabe elektrike (1200 GWh), a ti si očitno prezabit da bi razumel. In ja, je rentabilno. Je precej ceneje kot teš6 na velenjski lignit, ker ni treba plačevat CO2 kuponov, ki stanejo 70 EUR na MWh.

Si ti, ne jaz. Poračun cen; velenjski lignit vs hlodovina:
https://slo-tech.com/forum/t591779/p834...

Samo gorivo je skoraj identične cene na MWh, prihranek se naredi pri CO2 kuponih, ki jih pri lesni biomasi ni treba plačevat, saj je to CO2 nevtralen vir. Letos so cene CO2 kuponov že 70 EUR na MWh. Še par let pa bodo že nad 100 EUR na MWh. In vse to bi prihranili. Dobesedno bi lahko prozvodno ceno TEŠ6 skoraj prepolovili.

ps: Vse to prihranimo če kurimo hlodovino. Če bodo določen delež goriva predstavljali lesni ostanki, potem bomo prihranili še več.

Pojma nimaš. Sem tudi jaz ogreval hišo z drvmi v preteklosti. In to nima prav nič z zgornjo debato! Očitno se je en velenjski rudar javil v temo.

Scientist je 19. okt 2024 ob 23:25:01 izjavil:

Si ti, ne jaz. Poračun cen; velenjski lignit vs hlodovina:
https://slo-tech.com/forum/t591779/p834...

Samo gorivo je skoraj identične cene na MWh, prihranek se naredi pri CO2 kuponih, ki jih pri lesni biomasi ni treba plačevat, saj je to CO2 nevtralen vir. Letos so cene CO2 kuponov že 70 EUR na MWh. Še par let pa bodo že nad 100 EUR na MWh. In vse to bi prihranili. Dobesedno bi lahko prozvodno ceno TEŠ6 skoraj prepolovili.

ps: Vse to prihranimo če kurimo hlodovino. Če bodo določen delež goriva predstavljali lesni ostanki, potem bomo prihranili še več.

Umotvori na nivoju osnovne sole + chatgpt. Eni bi rekli znanstvena fantastika samo je bolj na nivoju fantazije. No ja, saj ta forum ocitno vse prenese :)

ps: Slovenija že več kot polovico vse elektrike dobi iz obnovljivih virov:

Scientist je 19. okt 2024 ob 22:29:33 izjavil:

teslam2 je 19. okt 2024 ob 22:12:21 izjavil:

iz 3mio ton kolna na leto smo prisli na 2000 ton lesa na dan. Znanstveno dokazan izracun. :D

Seveda, ker si funkcionalno nepismen ti zadeve več kot očitno niso jasne. 2050 ton lesa na dan je enako 365 dni x 2050 ton na dan = 748.250 ton letno (torej že tri četrt milijona ton). Potem moraš upoštevat še da sem upošteval da bi teš na biomaso letno proizvedel 9 % letne porabe elektrike (torej 1200 GWh letno, kar sem prej tudi jasno zapisal), ne pa 3500 do 4000 GWh kot jih sedaj proizvede (več ne rabimo, ostalo lahko ostali viri, teš6 je samo kot rezerva čez zimo in izjemoma še kje kak teden čez leto).

Torej upoštevana je cca 3x manjša letna proizvodnja (torej že samo to bi tvojo številko iz 3 milijone ton znižalo na 1 milijon ton). Torej zdej je že 0,75 milijona ton vs 1 milijon ton. Sedaj pa upoštevaš še da ima les več kot 45 % večjo kurilno vrednost od velenjskega lignita in se številke popolnoma ujemajo. Zakaj ti moram jst to razlagat, si sam preneumen da bi sam poračunal?! Al samo len k fuks? Norca se ti raje delaj iz sebe, ker več kot očitno nimaš pojma.


Takle je načrt:

Zanimivo. Smem vprašati , kako je s smetmi? A smeti se bi dale tudi kuriti? evo mogoče niti ne potrebujemo samo lesa oz. peletov.

Unilseptij je 19. okt 2024 ob 23:01:59 izjavil:

dreves ne kopljes tako kot premoga... od kod bo vozil ta famozni vlak in kje je vir tega lesa, da ga bomo tako enostavno prevažali z vlakom?

verjetno se bi imenoval Modri vlak . Vozil bo predvsem iz celotne bivše Jugoslavije. :D

Scientist je 20. okt 2024 ob 00:36:13 izjavil:

roCkY je 20. okt 2024 ob 00:25:10 izjavil:

v mokrem letu...

Proizvodnja hidroelektrarn lani je bila lani glede na inštalirano moč elektrarn približno enaka povprečju, odčitaj podatke spodaj na linku, poglej podatke za 20 let nazaj in jih izpiši v Excel in poračunaj proizvodnjo na MW inštalirane moči (moraš računat tako, ker se je inštalirana moč hidroelekrarn z leti povečevala in tega ne smeš zanemarit. In ja, sam sem vse to že poračunal že preden sem karkoli rekel. Ko boš imel povprečno številko za zadnjih 20 let (GWh na MW), potem to številko primerjaj z lansko (spet GWh na MW). Ugotovil boš da sta približno isti, oziroma natančneje, proizvodnja hidroelekrarn je bila lani samo 3 % višja od 20 letnega povprečja, upoštevajoč dvig inštalirane moči skozi leta (gradnjo novih hidroelekrarn). 3 % večja proizvodnja predstavlja samo dober 1 % porabe elektrike v Sloveniji.
https://www.energetika-portal.si/statis...

ne drzi

hamez66 je 19. okt 2024 ob 03:54:57 izjavil:

Res je, v veliko stvari se lahko investira in je zato butasto vse investirati v mačka v žaklju, ki naj bi se v idealnih pogojih izplačal po 26 letih, s tem, da je zadeva čisto predimenzionirana. Že zdaj izvozimo za 120 dni JEK več kot uvozimo, mi pa naj bi gradili še veliko večjo.

Izvozimo več kot uvozimo zato, ker je polovica elektrike iz JEK v resnici hrvaške in gre po najkrajši poti tja. Ko to odštejemo, pa ugotovimo, da trenutno nismo samooskrbni za lastne potrebe, ker več elektrike porabimo kot je proizvedemo zase.

15 miljard+ v ta projekt pomeni 15miljard- v ostale projekte, ki so pomembni za državo.

Kaj pa je pomembnejšega od elektrike, brez katere se vrnemo v kameno dobo, da bi teh 15 milijard bilo bolje investirati tja?

Lonsarg je 19. okt 2024 ob 12:46:19 izjavil:

In pri elektriki ni nobenih edge casov. Imaš omrežje ki je naravni monopol in mora bit državni

Za omrežje velja enako kot za proizvodnjo, če se splača, naj to gradi privat kapital, če se ne splača, potem pa itak nima smisla, da država za to troši denar in dela zgubo. Država bi morala prodati el. omrežje zasebnikom in potem tja ne bi bilo več potrebno vlagati državnega denarja. Kajneda?

ter imaš elektrarne kjer imamo EU trg in dobesedno tisoče firm ki proizvajajo elektriko in tam nima država kaj iskati.

Daj naj razsvetli, koliko je zasebnih firm v SLO, ki proizvajajo elektriko in jo prodajajo na trgu, in kolikšna je njihova proizvodnja v % celotne SLO proizvodnje ali celotne SLO porabe? Da vidimo, če je prosti trg dovolj razvit, da lahko vse kupimo kar tam.

To pravilo, da kjer je dovolj konkurence ne sme biti države

V kmetijstvu imamo dovolj kmetov zasebnikov, da se država lahko neha tja vmešavat in dajat subvencije ter ščitit kmetijske zemlje. Če ne morejo doseči tržne cene brez vmešavanja države, naj pač propadejo, mar ne.

teslam2 je 20. okt 2024 ob 01:18:38 izjavil:

Scientist je 20. okt 2024 ob 00:36:13 izjavil:

roCkY je 20. okt 2024 ob 00:25:10 izjavil:

v mokrem letu...

Proizvodnja hidroelektrarn lani je bila lani glede na inštalirano moč elektrarn približno enaka povprečju, odčitaj podatke spodaj na linku, poglej podatke za 20 let nazaj in jih izpiši v Excel in poračunaj proizvodnjo na MW inštalirane moči (moraš računat tako, ker se je inštalirana moč hidroelekrarn z leti povečevala in tega ne smeš zanemarit. In ja, sam sem vse to že poračunal že preden sem karkoli rekel. Ko boš imel povprečno številko za zadnjih 20 let (GWh na MW), potem to številko primerjaj z lansko (spet GWh na MW). Ugotovil boš da sta približno isti, oziroma natančneje, proizvodnja hidroelekrarn je bila lani samo 3 % višja od 20 letnega povprečja, upoštevajoč dvig inštalirane moči skozi leta (gradnjo novih hidroelekrarn). 3 % večja proizvodnja predstavlja samo dober 1 % porabe elektrike v Sloveniji.
https://www.energetika-portal.si/statis...

ne drzi

Dej no trolček nehaj. Seveda drži (glej sliko spodaj):

https://www.energetika-portal.si/statis...

Ostalo odgovorim kasneje, ko bo čas.

Še nekaj je potrebno vzeti v račun, časi, ko se obratovala jek1 so bili drugi, takrat je vsa proizvedena elektrika ostala v SFRJ, Slo ni bila vključena na EU elektro borzo v sedanji obliki (je takrat sploh obstajala ?), sončnih elektrarn ni bilo, isto HE na spodnji Savi, blok 5 v tešu je začel delati 1977, zato je računica popolnoma drugačna - ja jek2 bistveno bolj neugodna.

Scientist je 20. okt 2024 ob 09:38:01 izjavil:

teslam2 je 20. okt 2024 ob 01:18:38 izjavil:

Scientist je 20. okt 2024 ob 00:36:13 izjavil:

roCkY je 20. okt 2024 ob 00:25:10 izjavil:

v mokrem letu...

Proizvodnja hidroelektrarn lani je bila lani glede na inštalirano moč elektrarn približno enaka povprečju, odčitaj podatke spodaj na linku, poglej podatke za 20 let nazaj in jih izpiši v Excel in poračunaj proizvodnjo na MW inštalirane moči (moraš računat tako, ker se je inštalirana moč hidroelekrarn z leti povečevala in tega ne smeš zanemarit. In ja, sam sem vse to že poračunal že preden sem karkoli rekel. Ko boš imel povprečno številko za zadnjih 20 let (GWh na MW), potem to številko primerjaj z lansko (spet GWh na MW). Ugotovil boš da sta približno isti, oziroma natančneje, proizvodnja hidroelekrarn je bila lani samo 3 % višja od 20 letnega povprečja, upoštevajoč dvig inštalirane moči skozi leta (gradnjo novih hidroelekrarn). 3 % večja proizvodnja predstavlja samo dober 1 % porabe elektrike v Sloveniji.
https://www.energetika-portal.si/statis...

ne drzi

Dej no trolček nehaj. Seveda drži (glej sliko spodaj):

https://www.energetika-portal.si/statis...

Ostalo odgovorim kasneje, ko bo čas.

Ne drzi, izracun je nekje na nivoju kolk krompirja posadim, da zrastejo hruske.

elevator je 11. okt 2024 ob 20:02 izjavil:

Lahko gledam še za nazaj (za 2023 in 2024 še ni podatkov vnešenih):

2020:
Poraba: 13.047 GWh
Proizvodnja: 16.289 GWh
"125 %" samozadostnost

2019:
Poraba: 13.776 GWh
Proizvodnja: 15.224 GWh
"110 %" samozadostnost

2018:
Poraba: 13.808 GWh
Proizvodnja: 15.443 GWh

2017:
Poraba: 13.623 GWh
Proizvodnja: 15.398 GWh

2016:
Poraba: 13.121 GWh
Proizvodnja: 15546 GWh

2015:
Poraba: 12.895 GWh
Proizvodnja: 14.187 GWh

Rangirano:
1. laz
2. vecja laz
3. statistika
4. bebec elevator

Kje boš kupil? Za kakšno ceno. S čim boš plačal, če boš vso industrijo spodil iz države? Mal si poglej sceno na Kosovu recimo?

Ko Francozi ugasnejo trenutno generacijo JE bo "zanimivo".

Tu je debata o letu 2045+...

Se vedno čakam našega inženirja, da napiše, koliko lesne mase bi rabili, če jo kurimo namesto lignita v TEŠ6?!

No, a ni to bolje kot da dobro od tega živijo "svetovalci", neki ameriški inženirji in, sicer bolj slabo, turški gradbinci kot bi pri JEK2? A ni to (bolj) prava samozadostnost?

Slovenija se pretirano zarašča. Posekajte vse zaraščeno v zadnjih 30 letih od Notranjske, Krasa, Goriške in O_bale. Bo drv za 15 let min.
Burja bo nazaj, kajtal bomo spet v Fossalonu in pršut ne bo tako slan.
Win-Win

Malo nazaj prečitajte kaj sem predlagal, drugače pa na šoto ste pozabil, poceni gorivo.

Material za sekance je bistveno cenejši od metrov drv. Sploh na tako količino.
Na drva ni co2 kuponov.

FrRoSt je 20. okt 2024 ob 19:02:52 izjavil:

fikus_ je 20. okt 2024 ob 14:34:37 izjavil:

Se vedno čakam našega inženirja, da napiše, koliko lesne mase bi rabili, če jo kurimo namesto lignita v TEŠ6?!

Za teh njegovih 9% TEŠa bi pokurili kar celotni letni posek v slo!?
Za m3 pa plečaš privat koliko!? 70EUR!?
Se pravi toliko, kot za kupon za MWh!??
Nekaj pa ne gre skupaj!! Če s TEŠ nismo rentabni, s to ceno elektrike ne bomo tudi drugje... Sončne elektrarne nas ne bido rešile! Jedrska iz nove Jek2 bo pa tudi približno tega ranga....

Trolarskim botom v prihodnje ne mislim odgovarjat. Tokrat bom naredil izjemo.

Za teh njegovih 9% TEŠa bi pokurili kar celotni letni posek v slo!?

Ne. Ne 9 % TEŠa, ampak 9 % letne proizvodnje (kar je cca tretjina proizvodnje dananšnja teša). In za to bi porabili samo 14 % naravnga prirasta lesa (torej samo 14 % tistega lesa ki v Sloveniji vsako leto na novo zraste (torej 7x manj kot lesa na novo zraste). Če ne delaš goloseka, ampak ti drevesa odznači lokalni gozdar, potem velja v osnovi tako: če sekaš manj kot je naravni prirast, potem se ti država zarašča z gozdom (delež gozda narašča). Če sekaš enako kot je naravni prirast, potem se delež površine zaraščene z gozdom ohranja. Če pa sekaš več kot je naravnega prirasta, pa se ti delež površine kjer je gozd manjša. Mi bi pa sekali 7x manj kot je naravni prirast, torej bi se nam država KLJUB TEMU še vedno zaraščala z gozdom (dobro, seka se še za druge namene, pa vendar je to še vedno manj kot je pa naravni prirast lesa letno). Kot pravim, 10 Evropskih držav V PRAKSI že danes proizvede med dobrih 5 in dobrih 12 % vse elektrike iz lesa in bioplina. In večina teh držav je mnogo manj bogata z gozdom ko Slovenija, torej mi bi to še toliko lažje!

Za m3 pa plečaš privat koliko!? 70EUR!?

Cena hlodovine na proizvedeno MWh je enaka ceni velenjskega lignita (cena lesnih ostankov/odpadkov pa celo manjša kot cena velenjskega lignita). Torej cena goriva je enaka. Nato pa prihraniš 70 EUR na MWh na CO2 kuponih, ki jih pri lesu za razliko od lignita ne rabiš plačevat. Glede na to da je proizvodna cena teš6 okrog 150 EUR na MWh, bi lahko z zamenjavo goriva na lesno biomaso skoraj prepolovili proizvodno ceno iz teš6.
Poračun cen; velenjski lignit vs hlodovina:
https://slo-tech.com/forum/t591779/p834...

Cene leta 2020. Danes, torej leta 2024 CO2 kuponi niso več po slabih 19 EUR na MWh, ampak so že po 70 EUR na MWh. In toliko bi prihranili na vsako proizvedeno MWh.

Sončne elektrarne nas ne bido rešile! nove Jek2 bo pa tudi približno tega ranga....

Samo sončne res ne. Rešila nas bo KOMBINACIJA zelo različnih poceni obnovljivih virov energije (med samo delujejo sinergijsko). Cena iz nove JEK2 bo 150 do 200 EUR na MWh, cena kombinacije različnih obnovljivih virov okrog 3x manj danes, čez 20 let ko bi bil JEK2 zgrajen bodo obnovljivi viri še cenejši, takrat bo razlika 5x, morda celo 10x in več.

Levelized cost of electricity @ Wikipedia

roCkY je 20. okt 2024 ob 12:12:30 izjavil:

Scientist je 20. okt 2024 ob 09:48:28 izjavil:

Lani so hidroelekrarne proizvedle manj kot 3 % več od 20 letnega povprečja, upoštevajo dvig inštalirane moči. To je komaj dober 1 % porabe elektrike v Sloveniji. Če lani namesto dejanske proizvodnje hidroelekrarn upoštevamo 20 letno povprečje, še vedno okrog 50 % vse elektrike proizvedejo obnovljivi viri:

Zelje je na razpolago 51 tednov v letu, 1 teden meso. Na letnem povprečju imamo na krožniku segedin. ...

Treba je gledat absolutno deviacijo, razlika v proizvodnji HE med letom 22 in 23 je zanemarljiva? Nkakor.

Vlada se je pred par meseci hvalila z medletnim povišanjem OVE. In ja glavnino ali morda kar vse (se mi ne ljubi sedaj iskat) da razlika v proizvodnji hidro, ki je OGROMNA ...

Oskrba z elektriko ni teorija, kot se jo greš ti. Umiri malo. Najslabši scenariji morajo biti pokriti. To omogoča zansesljiva konstantna baza, JE.

Ne razumeš (ali pa se delaš da ne razumeš). Na tvojo repliko da naj bi bilo leto 2023 izjemno namočeno, sem rekel da je bilo leto 2023 glede proizvodnje hidroelektrarn zelo blizu 20 letnega povprečja, kar definitivno drži. Leto 2022 pa je bilo IZJEMNO, rekordno sušno.

Vlada se je pred par meseci hvalila z medletnim povišanjem OVE. In ja glavnino ali morda kar vse (se mi ne ljubi sedaj iskat) da razlika v proizvodnji hidro, ki je OGROMNA ...

Ti človek sploh kaj bereš? Kako se ti ne da iskat, če sem ti pa ravno jaz tu direkt na forum prilepil povezavo do tega članka in do te slike? Sončne elektrarne so v letu 2022 proizvedle cca 4 % vse elektrike, samo leto kasneje proizvajajo že 7,6 % vse elektrike! Torej več kot 3 % več v samo enem letu!
https://www.gov.si/novice/2024-01-17-iz...

Oskrba z elektriko ni teorija, kot se jo greš ti. Umiri malo.

Kakšna teorija?! PRAKSA!

V Evropi imajo že danes V PRAKSI naslednje države večino proizvodnje iz obnovljivih virov (in vsako leto je delež obnovljivih virov višji):

-Islandija 100 %: https://lowcarbonpower.org/region/Icela...
-Avstrija 92,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Austr...
-Norveška 98,9 %: https://lowcarbonpower.org/ranking
-Albanija 88,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Alban...
-Danska 83,4% https://lowcarbonpower.org/region/Denma...
-Gruzija 80,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Georg...
-Portugalska 76,9 % https://lowcarbonpower.org/region/Portu...
-Grenlandija 76,8 % https://lowcarbonpower.org/region/Green...
-Švedska 65,1 % https://lowcarbonpower.org/region/Sweden
-Latvija 64,6 % https://lowcarbonpower.org/region/Latvia
-Nemčija 63,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Georg...
-Švica 55,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Switz...
-Španija 63,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Spain
-Velika Britanija 57,5 % https://lowcarbonpower.org/region/Unite...
-Nizozemska 55,3 % https://lowcarbonpower.org/region/Nethe...
-Hrvaška 56,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Croat...
-Grčija 51,6 % https://lowcarbonpower.org/region/Greece

Najslabši scenariji morajo biti pokriti.

Slovenija je del evropske električne mreže, kar pomeni da lahko brez težav uvažamo. Najslabše scenarije na kakšno izjemno sušno leto lahko pokriješ bodisi z uvozom ali pa pa teš6 kurjenim na lesno biomaso, plinsko elektrarno brestanica na zeleni vodik ali bioplin. Če je cena uvoza večja od obratovanja Brestanice na zemeljski plin, potem lahko manjko na kakšno izjemno leto pokriješ tudi z kurjenjem navadnega zemeljskega plina. Če je uvoz cenejši, potem raje uvažaš, tako preprosto je to.

To omogoča zansesljiva konstantna baza, JE.

Načrtovanje elektoenergetskih sistemov tako da določene elektrarne delujejo v pasu je danes zastarel in že preživet sistem. Tvoja konstantna JE baza je dandanes najdražji vir energije (več kot 3x dražji od obnovljivih virov).
Levelized cost of electricity @ Wikipedia

mertseger je 20. okt 2024 ob 21:08:19 izjavil:

Scientist je 20. okt 2024 ob 00:11:43 izjavil:

-Islandija 100 %: https://lowcarbonpower.org/region/Icela...
-Norveška 98,9 %: https://lowcarbonpower.org/ranking
-Avstrija 92,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Austr...
-Albanija 88,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Alban...
-Danska 83,4% https://lowcarbonpower.org/region/Denma...
-Gruzija 80,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Georg...
-Portugalska 76,9 % https://lowcarbonpower.org/region/Portu...
-Grenlandija 76,8 % https://lowcarbonpower.org/region/Green...
-Švedska 65,1 % https://lowcarbonpower.org/region/Sweden
-Latvija 64,6 % https://lowcarbonpower.org/region/Latvia
-Nemčija 63,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Georg...
-Švica 55,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Switz...
-Španija 63,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Spain
-Velika Britanija 57,5 % https://lowcarbonpower.org/region/Unite...
-Nizozemska 55,3 % https://lowcarbonpower.org/region/Nethe...
-Hrvaška 56,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Croat...
-Grčija 51,6 % https://lowcarbonpower.org/region/Greece

Zakaj pa nisi še slovenije prilepil iz iste statistike

Slovenija 76,6% Smo tam kjer Grelandija in Portugalska,

Kako 76,6 %? Ti zgornji procenti NISO deleži nizkoogljičnih virov, ampak deleži samo in izljučno obnovljivih virov (torej delež jedrske energije sem pri tistih kjer je bil prisoten odštel stran). Prav tako je v zgornji statistiki upoštevano kot da je cela jedrska Krško naša. Kar ni, ker smo jo zgradili skupaj s Hrvati, gre pol proizvodnje na Hrvaško, kar zgornja statistika ne upošteva (beri jedrska proizvede samo dobrih 20 %, če upoštevamo samo tisto kar je naše).

Baja je 20. okt 2024 ob 21:22:56 izjavil:

čez 20 let ko bi bil JEK2 zgrajen bodo obnovljivi viri še cenejši, takrat bo razlika 5x, morda celo 10x in več.

čez 20 let bo potrebno kakšno miljardo, khmm, morda 500 vrcti za zamenjavo "obnovljivih" virov in nekam pospraviti vse dozorele sončnice in vetrnice.

takrat bo štrom iz jek2 še vedno 150-200e, samo na tvoji položnici bo morda 300-400.

Ne nabijaj neumnosti. Kakšno milijardo? Kakšnih 20 let?! Paneli po 30 letih proizvajajo še 87,4 % prvotne proizvodnje. https://www.jolywood.cn/upload/202107/1...
Staranje panelov je 0,4 % na leto, kar pomeni da bodo po 50 letih delali še 80 % prvotne proizvodnje (ob zamenjavi kakšnega invrterja ali treh, kar je v taki dobi zanemarljiv strošek. Za nek minimalen denar lahko dokupiš 20 letno garancijo na inverter).

Glej in se čudi, paneli iz leta 1992, torej danes 32 let stari paneli še vedno proizvajajo skoraj 80 % prvotne proizvodnje. In danes imamo na voljo še precej boljšo tehnologijo, kot je bila na voljo takrat.

Solar modules deployed in France in 1992 still provide 79.5% of original output power
https://www.pv-magazine.com/2024/06/07/...

takrat bo štrom iz jek2 še vedno 150-200e, samo na tvoji položnici bo morda 300-400.[

Ne, ne bo. Ogromen strošek predstavljajo plače, v jedrski Krško je zaposlenih kar 600 ljudi, večina ima visoke plače. In čez 20 let bodo te plače precej višje kot so danes, kot bo veliko dražje tudi vzdrževanje in jedrsko gorivo. Kot bo dražja tudi razgradnja elektrarne in trajno odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov. Danes je Britance stala razgradnja 12 milijard evrov po enem reaktorju! Čez 20 let bo že tako megalomanski strošek še precej višji. Danes je stalo Britance trajno odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov 77 milijard evrov, čez 20 let bo strošek takšnega pregrešno dragega odlagališča še precej večji.

a kaki mali modularni lesni reaktor se da dobiti?

Elektrarn na sekance je v Sloveniji nekaj, so pa manjše.