JEK 2

A. Smith je 18. jan 2024 ob 20:48 izjavil:

NEK1 ima custom generator, ki lahko deluje v režimu, ko oddaja v omrežje poleg polne delovne moči tudi veliko količino jalove, tako kapacitivne, kot induktivne in s tem regulira napetostne razmere v 400kV omrežju. Večina sodobnih generatorjev tega ne more, ker so optimizirani v cenovnem in ne v funkcionalnem smislu. Je pa bila odločitev za "personaliziran" generator še kako smiselna in se je ta dodatna investicija v času obratovanja povrnila večkratno.

Ali lahko malo razložiš boldano?

Hvala.

feryz je 19. jan 2024 ob 10:06 izjavil:

No ja, trenutna naša jedrska elektrika je daleč najcenejši vir električne energije pri nas in širše. Kar pa nam niti pod razno ne zagotavlja cenovno dostopne električne energije.

Torej ne, nismo za to, da zgradimo novo jedrsko elektrarno, ker bo ta zagotavljala, sicer stabilno, ampak vsaj 5x dražjo električno energijo.
Kaj to pomeni na položnicah, si lahko pa vsak sam izračuna.

Ahoj!


Najdraźja električna energija je tista, ki je ni. Finska je prejšnji teden imela v večernih urah na borzi 1800 €/MWh, ker tisto kar je delalo, je prodajalo po naravni inerciji, kdor ponudi več, ta dobi. Če pretvorim v razumljive cifre. Končna cena za kupca je bila 2,3 €/kWh. Če trdiš da bo drugi vir, kot iz nuklearke 5x cenejši (izračunano torej 20 €/MWh) z besedo na dan kateri je to in ga mora biti v izobilju, 24/7, zato da te slišijo vse države Evrope, ki ga žal ne poznajo. Stroškovna za VE je okoli 35 €, če se odločiš za shemo z garanitanim odkupom vse proizvedene in podeljeno subvencijo. SE? Pozabi, ogromno energije bodo v bodoče pokupili hranilniki in vodikarne. Vso to energijo pa potem drago preprodali, ko sonce zaide. Imaš drugi sistem v mislih? Z besedo na dan, da sllišimo junaka, ki bolj kot ne samo upa, da se mu uresničijo nemogoče želje. Prenizka cena = nihče ne bo gradil = hočemo velike subvencije. Najboljše tiste iz zaprte sheme, ki je bila 280 €/MWh.

LP

Ahoj!

Na Finskem je trenutna borzna in ne končna cena okoli 105 EUR/MWh. V skandinavski coni, ki je ločena od centralne evropske je najcenejši nakup trenutno iz proizvodne cone Norveška NO4, 61 EUR/MWh. Cena varira, če se Norvežani odločijo polniti rezervarje, ki so podpovrečno napolnjeni, kar je pokazatelj cen na pomlad. Terminske pogodbe so svoja stvar in je brezveze gledati potem na borzo. Na borzo dnevno gledaš, ko kupuješ kar ti manjka. Za Slovenijo se gleda italijanska, borzi v Budimpešti, Leipzigu ali regionalni Beograd in Ljubljana. Kupiš kar je na voljo, ali kar lahko uvoziš glede na proste kapacitete meddržavnih daljnovodov. Če teh kapaciter ni dovolj, ker so omejitve zaradi vzdržrvalnih del, si oplel, ker so speče elektrarne najdražje.

LP

Za izjemne izpade imaš seveda backup plinske elektrarne katerih izgradnja gre v miljone namesto miljarde.

kow je 19. jan 2024 ob 16:34 izjavil:

Nisi odgovoril na vprasanje. Koliko skode oz. stroskov so imeli Finci, ker je prisel arkticni mraz? Kolikokrat se mora zgoditi podobno, da upravicis 20 milijard evrov za novo nuklearko?

Ahoj!

Na vprašanje težko odgovorim. Cene se tam na položnici gibajo okoli 40 centov po KWh. Odgovor na tvoje vprašanje ti bo moral podati tisti, ki je takrat bil prisiljen kupiti tako drago električno energijo. V drugi temi sem razložil, da je končna cena za potrišnike miks vseh nakupov (terminska, dan naprej, znotraj dneva...). Izkušeni trgovci vedo kako gre, začetniki pa so predvsem v korona času propadli, ker so upali na padec cen, zakupljeno v terminski pogodbi so pa imeli za prekratek čas. Če bo teh šokov vedno več, v kar jaz osebno sploh ne dvomim, ni treba povedati, kam pes taco moli. Če se cena ob večernih konicah poveča velikokrat, bo to kupec električne energijo ustrezno zaračunal potrošniku. Pri nuklearki je cena konstantna in raste samo z inflacijo ali šoki na trgu. Nuklearka težko prodaja kaj drugega kot termnisko, torej točno določeno za dolgi čas (leto, dve, tri) in je brez skrbi, kaj je takrat na borzi. Remont je predvidljiv in se pravočasno zakupi. Z ostalimi viri gre tako samo kot kombinacija ali neprestano iskanje energije na borzi.

Lonsarg je 19. jan 2024 ob 16:38 izjavil:

Za izjemne izpade imaš seveda backup plinske elektrarne katerih izgradnja gre v miljone namesto miljarde.

Izapade česa? Jaz kupim recimo 23 MWh, 24/7 za obdobje dve leti. Kaj je tvoj back up mene ne zanima. Ampak s tvojim sistemom ti bankrotiraš. Italijani imajo dovolj plinskih elektrarn, da lahko proizvedejo vse sami. Pa tega ne delajo, zakaj? Ker bi bila ta energija predraga.

ViperR je 19. jan 2024 ob 16:57 izjavil:

Malo na pamet ha. Kar ti imenuješ borzna cena je pac WA vseh poslov na intraday trgu. Ce pogledaš volumen strgovanih kolicin na finskem, boš videl, da je to srednja žalost. Cca 150mwh/h. Porabe pa imajo 13GWh/h torej cca 1% se potem še na borzi strguje..

Za primerjavo, v DE je volumen na ID cca 10k-15 GWh/h, pri con 70GWh/h.

Nič na pamet, samo hiter pogled povprečne cene. Likvidnost borznih poslov je (bil) vseevropski problem, ne vem če je še. Ne spremljam več tega. Ni več volje za ta posel. Raje industrija.


LP

nejc_nejc je 19. jan 2024 ob 17:34 izjavil:

Mene zanima po kolk je strom iz krskega in po kolk je uvozen.

Zakaj te pa to zanima?

omahni slip je 19. jan 2024 ob 17:18 izjavil:

Odgovor na tvoje vprašanje ti bo moral podati tisti, ki je takrat bil prisiljen kupiti tako drago električno energijo. V drugi temi sem razložil, da je končna cena za potrišnike miks vseh nakupov (terminska, dan naprej, znotraj dneva...). Izkušeni trgovci vedo kako gre, začetniki pa so predvsem v korona času propadli, ker so upali na padec cen, zakupljeno v terminski pogodbi so pa imeli za prekratek čas. Če bo teh šokov vedno več, v kar jaz osebno sploh ne dvomim, ni treba povedati, kam pes taco moli.

Ravno pri Fincih se je pokazal zanimiv pojav. Dobavitelji so napovedovali visok odjem in zakupili energijo po 1800€/MWh, niso pa pričakovali, da se bodo odjemalci odzvali tako močno, da so znatno znižali odjem - do te mere, da je bila cena namesto 1800+€ bližje 150€/MWh. Kr yeba za dobavitelje.

https://twitter.com/finmuc_schmidt/stat...

hruske je 19. jan 2024 ob 18:46 izjavil:

Ravno pri Fincih se je pokazal zanimiv pojav. Dobavitelji so napovedovali visok odjem in zakupili energijo po 1800€/MWh, niso pa pričakovali, da se bodo odjemalci odzvali tako močno, da so znatno znižali odjem - do te mere, da je bila cena namesto 1800+€ bližje 150€/MWh. Kr yeba za dobavitelje.

https://twitter.com/finmuc_schmidt/stat...

Saj je država pozivala, da naj varčujejo s štromom.

Če gre 40 evrov za elektrarno, 70 pa nam v žep, je 110 zelo ugodno. Za nas. Za tiste, ki dejansko rabijo elektriko, not so much.

Ja in to je bilo celih 3 mesece, pa še to zaradi faking suše, izpada jedrskih in prekinjene dobave plina, +EU zakon, da se do novembra napolnijo skladišča s plinom do 90%+.

Ne ampak ti argumentiraš JEK2 za 110€/MWh kljub temu, da je tržna cena 80€/MWh, kar je cca 40% premium zgolj in samo za to, da smo samozadostni v primeru še ene krize.

Treba je razumeti, da cena ni vse... dokler je samo vprasanje cene, se da, ko pa enkrat vkljucis vse, tudi najdrazje rezerve in odklopis vse nekriticne porabnike, pa vseeno ni dovolj, se zacne kriza. Pozabili smo ze malo, da elektrike lahko tudi zmanjka, in takrat ti noben denar ne pomaga.

Je pa tole z JEK-2 res tezava. Slisal sem cisto resne analize, da bo, ce se bomo tega lotili sami z denarjem in porostvi drzave, prislo do resnega tveganja bankrota drzave, sploh ce se bo investicija se za 2x podrazila, kar je pri nas (pa tudi drugje, ce smo posteni) prej pravilo kot izjema. Res je pa tudi, da elektriko rabimo in neke druge resitve ni na vidiku, razen fantazij o soncnih elektrarnah na travnikih in jezerih ...

Kaj ti predlagaš, je brezpredmetno.
Tu se gre za krajo stoletja v Sloveniji. Samo vprašanje je, kdo bo takrat pri koritu, to morajo še rešiti. Kako sebe dati zraven, četudi ne bi bil takrat več v poziciji.

Moje mnenje je da naj bo za postavitev JEK 2 odgovoren nekdo, ki se mu ne gre za denar... Torej bogataš že v defoltu. Bomo še najceneje prišli skozi... Tako bi jaz delal... Pa vnaprej brez aneksov razen če res ne gre brez.... Mogoče kakšna komisija z vsaj 10 ljudi , da bedi nad vsem...

Uvest bi morali zakonodajo, kjer bi vse listine (računi) pri tem projektu morali biti javni - skozi celo verigo. Torej, da bi lepo videli, da WestingHouse (ali katera koli druga firma, ki bi bila izbrana ampak to mora biti direktno že proizvajalec JE) da ceno 2Mrd$ in potem vse naprej. Ker jaz osebno ne vidim nobene potrebe/smisla po nekih posrednikih razen provizije.

fikus_ je 19. jan 2024 ob 10:26 izjavil:

A. Smith je 18. jan 2024 ob 20:48 izjavil:

NEK1 ima custom generator, ki lahko deluje v režimu, ko oddaja v omrežje poleg polne delovne moči tudi veliko količino jalove, tako kapacitivne, kot induktivne in s tem regulira napetostne razmere v 400kV omrežju. Večina sodobnih generatorjev tega ne more, ker so optimizirani v cenovnem in ne v funkcionalnem smislu. Je pa bila odločitev za "personaliziran" generator še kako smiselna in se je ta dodatna investicija v času obratovanja povrnila večkratno.

Ali lahko malo razložiš boldano?

Hvala.

Prensno omrežje se ne obnaša kot baterija, ampak povsem drugače.

Načeloma velja, da na nivohju prenosnega omrežja z delovno močjo reguliramo frekvenco, z jalovo močjo pa napetost. O induktivni jalovi komponenti npr govorimo, ko tok zaostaja za napetostjo. Z izkoriščanjem dejstva, da se napetost na omrežju odziva na jalovo komponento injicirane moči, lahko do neke mere reguliramo napetost na njem.

Večina generatorjev pa pri polni delovni moči zraven ne more oddajati še velike jalove moči. Eni generatorji imajo več omejitev:


Drugi manj.


Če hočemo imeti generator, kjer imamo več svobode, kaj bomo oddajali v omrežje, bomo rabili večje jedro in večjo konstrukcijo, kar je dražje. Zaradi cenovne optimizacije ponavadi dobimo oskubljeno zgornjo sliko, za kaj več je treba zahtevati druge karakteristike in se ponovno pogajati za ceno.

kow je 21. jan 2024 ob 09:13 izjavil:

hruske je 20. jan 2024 ob 10:18 izjavil:

Ni treba nove vojne, dovolj je, da nehamo vlagat v nadgradnje omrežja in proizvodnih kapacitet, pa se bo sistem sam začel podirat.

Ocitno to pri nas ne drzi, ker gradimo nove kapacitete. Je tudi opcija, da imam privide v zadnjih letih.

Kaj vse imaš v mislih?

A bi še jedrsko naredili tako? Puščico in od hiše do hiše. Vsak nekaj da, kdor nima denarja, bi šel pa z lopato do Krškega.

ViperR je 21. jan 2024 ob 12:24 izjavil:

V 2024 smo postavili 400MW sončnic in smo sedaj na že preko 1GW kapacitetah. Pa to brez bankrota.

400MW sončnih elektrarn je kar vredu dosežek, se strinjam. To je od oka nekih 455GWh na leto.

Nekaj takega prinese tudi nova parna enota toplarne Ljubljana.

kow je 21. jan 2024 ob 12:42 izjavil:

hruske je 21. jan 2024 ob 12:11 izjavil:

Kaj vse imaš v mislih?

Hidroelektrarne, daljnovode itd. Predlagam, da vec spremljas novice.

Primer:

https://www.delo.si/gospodarstvo/novice...

Ja. Nov daljnovod je prišel zelo prav v času, ko sta stala oba, TEŠ in NEK.

Hidroelektrarno smo pa zadnjo večjo zgradili 2015 - HE Brežice. Mokrice se nekako ne premikajo naprej. Ali imaš v mislih katero tretjo?

Saj bosna nam prodaja elektriko, samo njim bo poslovni model pristrigel CBAM.

Osnova je iz ZSSR, varnost prilagojena sedanjim standardom.

SLO politika ve kaj bi. Najraje bi potalala 17-18k € po gospodinjstvu, da si bi zgradili svoj vir energije. Bone bi lahko unovčili samo pri državno izbranih ponudnikih. Eden izmed teh bi bil Star Solar.

gruntfürmich je 25. jan 2024 ob 11:12 izjavil:

A. Smith je 18. jan 2024 ob 20:48 izjavil:

Da se navežem na tole.

NEK1 ima custom generator, ki lahko deluje v režimu, ko oddaja v omrežje poleg polne delovne moči tudi veliko količino jalove, tako kapacitivne, kot induktivne in s tem regulira napetostne razmere v 400kV omrežju. Večina sodobnih generatorjev tega ne more, ker so optimizirani v cenovnem in ne v funkcionalnem smislu. Je pa bila odločitev za "personaliziran" generator še kako smiselna in se je ta dodatna investicija v času obratovanja povrnila večkratno.

jst mislim da to ni res, ker ti samo omrežje in elektro sistem pove, koliko kakšne energije boš potreboval in ne kar na oko da se kupujejo generatorji.

torej če slovenija predvidi da potrebuje generator ki obilno prilagaja jaloko ali kapacitivno moč, potem takšnega tudi naroči. če proizvodnja ne sledi porabnikom, bo sistem pokleknil.

zato ne verjamem da si elektrarne kar same zmišljujejo kakšen generator si bodo kupovale in kje prihranile, ampak jim to točno določi glavni elektro skrbnik celotnega sistema...

Kaj bo kje, se načrtuje pred gradnjo objekta, s predhodno analizo razmer v sistemu. Zato je v NEK to, kar je.

Če bi kdo geekal, GE/Hitachi ima 200-stranski PDF o ESBWR. Kolikor imam izkušnje je zelo težko prit do informacij o reaktorjih

https://nuclear.gepower.com/content/dam...



Tole je pa Westinghouse-ova alternativa BWRX-300. Obljubljajo 300 MW za okroglo milijardo

Is This New Small Reactor Too Late to the SMR Party?