Kaj pa zdaj?

Že v osnovi razmišljaš narobe. Namesto, da se vprašaš "kam se naj vpišem?", se vprašaj "kaj me veseli?" in potem se na podlagi tega orientiraj pri izbiri faksa.

Nič se ne omejuj na VS, ne na UNI. Končaš lahko katerikoli faks, če si res želiš, ali pa tudi nobenega, pa boš kljub temu lahko kreativno živel.
Kot je rekel Uros, poišči v sebi, kaj te veseli in se ne omejuj na ocene in upešnost v šoli. Malo drugačen prfoks bi lahko pomenil precej drugačna razmerja med dijaki.

Kaj me veseli/zanima?... hm Racunalniske igrce... ,pa vcasih tudi art ki je v njih, sam nekega talenta za umetnost nimam... programiranje igrerc, ali pa kakih drugih programov se mi zdi se kr zanimivo... sam ko vse povsod pravjo kak rabis matematike, ta mi pa ne gre najbolje... kot mali mi je blo zelo zabavno raztavlat karkoli z elektriko povezanega, stari gameboy, avti na dalinca, razne lucke... sam nekega poklica ko bi nekdo izumljal neke elektricne naprave nekak ni ce se ne motim... ce bi lahk pocel nekaj z elektriko povezanega bi blo fajn...(ne, napeljevat elektricne napeljave po stanovanjih nisem imel v mislih).

Mipe je 3. dec 2013 ob 21:49 izjavil:

Lahko pa probaš robotiko. Delaš z industrijskimi roboti, doma pa sestavljaš quadrotorje, s katerimi vohuniš za sosedovo Metko.

Brez želje po matematiki, no go.

bluefish je 3. dec 2013 ob 21:53 izjavil:

Mipe je 3. dec 2013 ob 21:49 izjavil:

Lahko pa probaš robotiko. Delaš z industrijskimi roboti, doma pa sestavljaš quadrotorje, s katerimi vohuniš za sosedovo Metko.

Brez želje po matematiki, no go.

Stvar motivacije. Tip očigledno nima nobene, samo najti jo je treba. Nemara je to vohunjenje za sosedovo Metko.

bluefish je 3. dec 2013 ob 21:53 izjavil:

Mipe je 3. dec 2013 ob 21:49 izjavil:

Lahko pa probaš robotiko. Delaš z industrijskimi roboti, doma pa sestavljaš quadrotorje, s katerimi vohuniš za sosedovo Metko.

Brez želje po matematiki, no go.

daj ne trolaj. za industrijske robote ne rabis nic mate. fajn je, ce ves, za kaj se gre, ampak z vsš lahko bp zvozis in dobis fajn siht tut, ce ti mata ne gre.

Srednješolska matematika je stvar vaje in razumevanja, ne pa neke naravne nadarjenosti, pa sproti je treba delat, ker se snov nadgrajuje - tako da je problem predvsem v lenobi. To ni kot zgodovina, kjer komot spustiš eno poglavje in se učiš naslednjega.

Isotropic je 4. dec 2013 ob 03:48 izjavil:

daj ne trolaj. za industrijske robote ne rabis nic mate. fajn je, ce ves, za kaj se gre, ampak z vsš lahko bp zvozis in dobis fajn siht tut, ce ti mata ne gre.

Za upravljanje res ne, ampak do tam pa je nekaj matematike. Pa vprašanje, če se splača iti čez z minimumom.

Ampak OK, neke nadarjenosti za to ne rabiš, vse je v kilometrini.

Seveda se da nauciti, predvsem bo odvisno od tvoje volje.

Zato pa izberi nekaj kar te bo veselilo.

Pozdravljeni, je že nekaj časa odkar sem zastavil tole vprašanje, pa bi rad dal malo nasvetov za kakeršnega koli dijaka, ki je morda sedaj pri isti odločitvi.
Ampak najprej o tem kaj se je zgodilo po tem ko sem končal gimnazijo.
Kljub mojim strahom matematike sem se odločil za študij računalništva R-IT (UN) in ga tudi dokončal ter se zaposlil kot razvijalec. Če je kogarkoli strah tega zaradi matematike naj prebere tole:
1. Le dva težka predmeta matematike sta na računalništvo, prav tako pa sta oba zelo zelo drugačna kot je matematika v srednji, namreč v srednji se učiš piflanja postopkov torej se dejansko učiš algoritme za reševanje problemov... ne učiš se pa tistega 'zakaj' je nek postopek tak kot je. No na faksu je malce drugače, veliko več je tega 'zakaj' je nekaj tak kot je in veliko bolj abstraktno je vse skup, kar je meni osebno bilo znatno bolj zanimivo in zaradi tega tudi ekstra ur za učenje ni bilo težko dat skozi.
2. Dejansko je pri delu programiranja redkokdaj potrebno globoko znanje matematike, res je da pomaga pri kakih specifičnih primerih, ampak danes je v industriji toliko povpraševanja po navadnih programerjih, ki bodo čisto preprosto kodo pisali, da tudi če se potrudiš le za 6 pri matematiki ni problem kar se tiče zaposlitve.

Rad bi pa odgovoril tudi na nekaj od vaših postov:

urosz je 3. dec 2013 ob 19:51 izjavil:

Že v osnovi razmišljaš narobe. Namesto, da se vprašaš "kam se naj vpišem?", se vprašaj "kaj me veseli?" in potem se na podlagi tega orientiraj pri izbiri faksa.

Šele ko sem začel hodit na računalništvo sem spoznal, da se v resnici nisem zavedal kaj je računalništvo. Imel pa sem srečo, da je programiranje v meni vzbudilo strast. Kar se tiče tega 'kaj me veseli' verjamem, da je ogromno dijakov, ki kot jaz, tega preprosto ne vedo... ali pa imajo stvari, ki jih veselijo, pa preprosto niso plačane. Zato mislim, da naj vsak v prvi vrsti najde področje oz. delo, za katerega misli da ga lahko trajnostno opravlja brez da pristane na cesti. Če se pa res ne najde nič kar bi človeka veselilo, pa naj gre študirat to kar mu bo prineslo največ dobička, če se ugotovi da to ni zanj (kot je to ugotovil en moj kolega na faksu) se še zmeraj lahko prepiše in sledi drugim sanjam.

bili_39a je 3. dec 2013 ob 21:00 izjavil:

Nič se ne omejuj na VS, ne na UNI. Končaš lahko katerikoli faks, če si res želiš, ali pa tudi nobenega, pa boš kljub temu lahko kreativno živel.
Kot je rekel Uros, poišči v sebi, kaj te veseli in se ne omejuj na ocene in upešnost v šoli. Malo drugačen prfoks bi lahko pomenil precej drugačna razmerja med dijaki.

To se je izkazalo za 100% res, še posebej ta del z 'ne omejuj na ocene in upešnost v šoli. Malo drugačen prfoks bi lahko pomenil precej drugačna razmerja med dijaki.' Namreč predmeti, ki so me najbolj skrbeli so se izkalazi za najbolj zanimive, prav zaradi profesorjev. In se tudi učit ni bil problem.

jype je 3. dec 2013 ob 22:00 izjavil:

dunno> sam nekega talenta za umetnost nimam...

Nauči se. Risanje je samo stvar vaje in trme.

to je res, ampak vajo in trmo je lažje držat, če ti določeno delo veseli oz. ti je zanimivo

Isotropic je 4. dec 2013 ob 03:48 izjavil:

bluefish je 3. dec 2013 ob 21:53 izjavil:

Mipe je 3. dec 2013 ob 21:49 izjavil:

Lahko pa probaš robotiko. Delaš z industrijskimi roboti, doma pa sestavljaš quadrotorje, s katerimi vohuniš za sosedovo Metko.

Brez želje po matematiki, no go.

daj ne trolaj. za industrijske robote ne rabis nic mate. fajn je, ce ves, za kaj se gre, ampak z vsš lahko bp zvozis in dobis fajn siht tut, ce ti mata ne gre.

Tole se je izkazalo za 100% res, lahko bi komot delal na kakih robotih, malce matematike bi bilo potrebne, samo nič težkega

theBill je 4. dec 2013 ob 10:49 izjavil:

Srednješolska matematika je stvar vaje in razumevanja, ne pa neke naravne nadarjenosti, pa sproti je treba delat, ker se snov nadgrajuje - tako da je problem predvsem v lenobi. To ni kot zgodovina, kjer komot spustiš eno poglavje in se učiš naslednjega.

Treba priznat da je to tut res, na srečo je pri matematiki na faksu nekako predvidevano, da razen osnovne matematike študenti ne znajo kaj dosti več, oz so potrebna znanja obnovljena v prvi nekaj mesecih.

bluesman je 4. dec 2013 ob 14:22 izjavil:

Takih kot si ti sem srečal kar nekaj na zadnjem obisku v Sloveniji. Njegov problem ni v tem, da nekaj ne zna dovolj (ker se vse da naučiti). Njegov problem je, ker očitno ni nikoli rabil vztrajati v življenju do konca/cilja. Malo me veseli, ampak. Bi to, ampak.. Mogoče bi ono pa mi ni všeč to.

Torej ti bi nekaj za kar se ni treba potruditi. Tu ti nihče ne bo znal pomagati. Nekaj v zvezi z elektriko ... To nič ne pove. Razumem, da po osnovni šoli otroci ne vedo kaj bi, razen določenih izjem, ki izbirajo iz bolj romantičnega vidika. Ampak po srednji šoli ne vedet kaj bi rad počel v življenju.... Fail vseh vpletenih v izobraževanje.

Igrat igrice ni isto kot izdelovat igrice. Isto kot skuhat nekaj tu pa tam ni enako kot biti kuhar, kjer delaš petek in svetek in si konstantno pod pritiskom.

Če ne veš kaj bi rad delal, je še najboljša rešitev, da pogledaš kaj najbolj rabijo in greš študirat tisto. Najslabše kar lahko narediš je, da vpišeš neko družboslovno splošno smer ala ekonomijo in čakaš da pride nekaj kar te veseli. Dobil boš diplomo s katero boš dober samo na borzi. Če že greš študirat družboslovje ali pa ekonomijo, te mora prekleto dobro veselit, da boš vsaj eden najboljših v generaciji.

Če bi te računalništvo resnično veselilo, bi matematike pregural (pač investiraš v inštrukcije, skupinsko učenje ... )

Kar se tiče vztrajnosti, je res da se v srednji nisem rabil posebno trudit za sprejemljive ocene, na faksu je bilo potrebnega nekaj več dela. Ampak to ne pomeni, da se nisem vztrajnosti naučil na drugih področjih življenja. Mislim pa, da je čisto logično zakaj nisem vedel v srednji kaj bi rad počel. Dejansko nam ni bilo veliko stvari predstavljenih. Ja imeli smo dneve odprtih vrat in ja, prišli so feri predstavljat, ampak niso predstavljali kaj programer dejansko počne, le svoje fancy roboteke so prišli pokazat, pa buzzworde tistega časa metat. Zaj ko gledam nazaj mislim, da bi morali vsaj dva ali tri mesece na koncu srednje posvetit temu, da so predstavljeni razni poklici, in da pridejo dejansko ljudje ki opravljajo te poklice povedat kak je, ne pa da pridejo akademiki razlagat o tem. Ker ti velikokrat sploh ne delajo v industriji, poleg tega pa predstavljajo zelo romantizirano verzijo poklica. Se pa popolnoma strinjam z tem, da je brezveze it študirat neko družboslovno smer in je bolje it študirat nekaj kar vsaj prinaša denar.

No to je bil moj skoraj deset letni update, pa en lep pozdrav vsem.

PS:
Pa en zelo velik hvala vsem, ki ste rekli, da se bo matematiko dalo naučit, ker ste mi dali malce potrebne samozavesti.

Upam, da nisi šele sedaj po 9. letih faxa končal :P

Jaz priznam... na FERI sem bil samo na informativcu, mi je zmanjkala točka za vpis... in sem šel potem raje delat. Pa mi tudi ni žal.

Se pa povsem strinjam, da včasih otroci niti konec srednje ne vedo, kaj bi počeli. Informativci so itak namenjeni novačenju. Konec osnovne bi morali 1 mesec otroci hodit po raznih poklicih, in v živo videti, kako in kaj se dela. Pa potem se vpisovati na srednje.