Šalamun, infantilizem in morala

Pozdrav.

Pred kratkim (beri: dva dni nazaj) sem med brskanjem po zaprašenih policah šolske knjižnice naletel na pesniško zbirko osebe z imenom Tomaž Šalamun (prosim ne spamat kako to, da ga nisem poznal že prej). In izgledala je zanimivo. In sem se odločil jo pregledati in mogoče prebrati par pesmi. Namreč, nisem velik navdušenec za poezijo (oziroma kakršnokoli umetnostno besedilo), vseeno pa rad spoznam in se kaj naučim o prej mi nepoznanih delih in avtorjih, če ne zaradi drugega zato, da jih lažje šinfam (in znam cenit dobro uporabljene jezikovne finte). In tu nastopi moj problem. Spravil sem se na njegovo zbirko Poker, najbolj pesmi Gobice, Mrk in Maline. In sem nato malo brskal po netu in našel par stvari o pesmih, kakšno interpretacijo ali dve pa se vseeno ne morem pripraviti do tega, da bi "pesnika" pohvalil. Prosil bi vas zato, da si nekdo vzame čas in napiše morda še kakšno dodatno interpretacijo katere izmed "pesmi" ali mi kako drugače pokaže zakaj je "eden najbolj prevajanih slovenskih pesnikov" (vir: nekje na netu, se mi zdi, da ni dovolj pomembno, da bi sedaj iskal).

Hvala