There's a trick with the knife...

Zmaj je prostitutka

Lahko je pa pesnik samo tak psiho kot jaz in pise polno traparij skorajda cisto ampak ne povsem brez smisla. :P

Razmišljanje o preteklem življenju in spoznavanje, da je star in da ne dohaja več tempa življenja, ter smrt, ki bo vsak čas pri njem.

LP
Nebivedu

Zmaj je mitično bitje. Zlobno, močno, lepo, dobro, karkoli že bereš, bitje presežnikov. Nekaj, kar ne spada v naš svet prestrašenih španjelov in bobrovih nasipov. Zakaj zbanalizirati zmaja na kup starega mesa? Zakaj ni tekel in kričal, ko ga je videl v krempljih držati truplo (eden je držal telo kot slabo prijet cocktail...)? Zakaj zmaji ne morejo več biti močni, strašni, lepi, bogato žareči, skratka, impresivni, drugačni, da takoj vidiš, da spadajo nekam drugam... Tile zmaji so še najbolj podobni... no... Gregorju Samsi preden se je Preobrazil.

Zmaji bi lahko predstavljali sanje - čudovite, strašne, lepe, ampak vedno sanjske, drugačne, ki so zdaj postale zbledele, stare, premorejo samo še izumrlo gorenje iz notranjosti in patetičen, glasen šepet, ko visijo zapletene v mrežo za badminton in nanje bevska nekakšen tečen španjel... kako ponižujoče.

Zakaj? za to pa je možnih več razlag... lahko gre za propadlo (politično) idejo, ali idealizem na splošno, katere umiranje je prvi opazil on sam. Lahko gre za neuspeh njegove nove knjige (Michael Ondaatje - avtor Angleškega pacienta) ali pisateljski zastoj... veliko možnosti je, ampak jaz sem najprej dobila asociacijo na tako razumevanje. Se opravičujem, če je nejasno napisano, to se včasih zgodi, kadar hočeš direktno prenesti misli v besede..

Nadezhda, hvala za miselno provokacijo. Nadvse slikovita, čudovita pesem.

Owca - hvala ti za tole. Veseli me, da imamo (vsaj) nekoga, ki zna argumentirano kontrirati in tako ohranja debato živo.

Če lahko pesem, ki je izrazito metaforična, "razvozljamo" (odkrijemo njen skriti pomen) v nekaj urah je ta skoraj gotovo klišejska.

Osebno presojam pesmi po tem, kako se v njih prepoznam. Prvo branje pesmi je zmeraj nekoliko objektivno. Kakšna je forma pesmi, ali je le-ta sploh prisotna, kaj je tema, motivi itd. Drugo branje je izrazito subjektivno - namen slednjega je, da me pesem ali neustavljivo privleče ali pa odbije.
Pesmi, ki jih osebno presodimo za dobre, se mi zdi, da morajo vedno vsebovati nek element hipnega razkritja. Dobre pesmi (po mojem) tako imajo ta element, ki nam v trenutku (še med branjem) razkrije neverjetno podobnost med mišljenjem/odnosom pesnika in našim (zasebnim) svetom čutenja, mišljenja, doživljanja. Ravno ta paralelnost, je tista, ki nam približa neko pesem in nas pripravi, da jo vzljubimo. Brez tega elementa osebnega se mi zdi, da je nemogoče resnično občutiti neko pesem.

Moj namen pri tej temi sploh ni šel v smer poenotenja vseh interpretacij (zato tudi svoje nisem napisala), pač pa bolj v prikaz, kaj vse lahko ena pesem obudi v človeku. (Mislim: brez patetičnosti.) Torej: razpravljajte o možnih pomenih - nobeden najbrž ni napačen. Upam, da vas k temu spodbujajo tudi v šoli, kajti to je eden izmed načinov, da se literaturo vzljubi - da se jo naredi povsem osebno.


demoness - mislim, da je ta pesem nastala pred Angleškim pacientom (Ondaatje je precej pesnil, potem se je odločil za formo romana). Vsekakor sem vesela, da ti je pesem nudila takšen izziv. V bodoče si vzemi svobodo, da tudi ti objavljaš kakšne podobne teme, prosim.

Break on trough, trough the other side.

Jim awaits those who seek.

Jim slisi na priimek Morisson, Doors.

Kar sem pa napisal je asociacija pesmi od doorsov in posta od owce( Dobra pesem (ali katerokoli drugo umetniško delo) ga ima /tok misli/ in nam tako lahko odpre vrata v povsem drug, nam nepoznan svet)

zal me lovi cas, bom drug teden nazaj..

Avenger - res mi je žal, če je moj post tako izzvenel, vendar nikakor nočem forsirati, da ima povsem vse nek smisel. Morda gre samo za topel občutek, ko pesem prebreš, ki ti da vedeti, da si nekaj od pesmi našel v sebi.

Prav tako katera koli pesem vsakemu ne more pomeniti enako, kar je povsem razumljivo. In če nečesa pač ni v pesmi, potem tega ni. Se pa ne strinjam, da so vse pesmi pisane tako kot Lennonov eksempel, ki si ga navedel.

Sicer pa je za naše možgane najbolj naravno to, da v vsem iščejo smisel - četudi se želimo temu izogniti.