Prijavi se z GoogleID

» »

Nižja plača v pogodbi od minimalne plače

Nižja plača v pogodbi od minimalne plače

harmony ::

Kolega ima v pogodbi navedeno 476€ bruto za polni delovni čas.

To je po zakonu dovoljeno ali ne?
  • zaklenil: Mavrik ()

UNIVERZUM ::

Da, dokler izplačilo dosega zakonsko določeno minimalno plačo. To je običajna praksa delodajalcev, da ti ne izplačajo več (z vsemi dodatki,razen malice in prevoza) kot minimalca oziroma kakšen evro več.

Na to bruto plačo pridejo vsi "socialistični" dodatki: na delovno dobo, na pogoje dela, nočna izmena, ne koriščenje bolniške.... in potem si ravno na minimalcu ;((
Asrock Z77 pro4-m,i5 3570, corsair 8gb, sapphire 4870,CC500R
Odrasli so samo otroci, ki jih nihče ne potegne za ušesa,
ko naredijo veliko neumnost/by yjpe

jalovec09 ::

Ja pa to je BRUTO, NETO je okol 570-580 evrov (se mi zdi)

harmony ::

Ja bruto plača, minimalna bruto je 763€ zato sprašujem.

UNIVERZUM ::

Ja, v primeru da z vsemi dodatki ne dosežeš minimalnega bruto dohodka imaš na plačilni listi postavko - razlika do minimalne plače (ki je na prvi pogled, kot dobrodušna donacija podjetja, ker si sam nisi zaslužil minimalca 8-O).

Tako nizko izhodišče ima zato, ker predvidevam, da ima veliko dodatkov pri plači in le ti nanesejo precej. Še posebej če je to delo, ki se opravlja tudi ob nedeljah in praznikih (kjer se plača dvojno).
Asrock Z77 pro4-m,i5 3570, corsair 8gb, sapphire 4870,CC500R
Odrasli so samo otroci, ki jih nihče ne potegne za ušesa,
ko naredijo veliko neumnost/by yjpe

RejZoR ::

Od tistih nedelj in praznikov en drek dobiš...
RejZoR's Flock of Sheep @ www.rejzor.tk

MadMicka ::

Minimalna plača znaša 783,66 EUR. Nižjo osnovno plačo v pogodbe napišejo zato, ker jo lahko in zato, ker tako prišparajo. In dodatki kar nekaj nanesejo, recimo 10% na račun 20 let delovne dobe, pa npr. 10% na popoldansko delo in prec nanese več kot 100 EUR. Pomoje je zdej že na deset in deset tisoče ljudi na minimalni plači, če jih je več kot 50.000, se ne bi čudil.

solatko ::

2/3 slovenskih delavcev je pod povprečno plačo. To pove zadosti, če računamo, da je bilo v nekem drugem sistemu, takih samo 1/4.
Sindikati so se pač za delavstvo slabo pogajali, društvo manager pa za svoje odlično in pridemo sicer do solidnega povprečja, če pa bi štele samo plače po kolektivnih pogodbah, bi bilo pa pod 1000€ bruto.

Osnovna plača za srednje šolsko izobrazbo je 739€ bruto.
Za 9. - doktor znanosti - 1663€ bruto.

To se pravi, da je osnovna plača za javni sektor, nižja od minimalne plače.
Sramota za državo in za delavce, da za tak denar sploh kaj naredijo - osebno bi za tak denar, vsakega, ki bi še kaj hotel od mene, poslal v PM.
Delo krepa človeka

solatko ::

Dodatki niso plača, to je smo razlika v pogojih dela (kdor je to določal je popolni aberveznik), v stalnosti (zunaj imajo to določeno v osnovni plači po toliko in toliko letih prakse + stalnost, za pripadnost firmi), v bistvu enako, samo reče se drugače, saj je normalno, da delavec z 20+ leti prakse, zasluži nekaj več od novinca, ki se bo šele privajal.
Nočni dodatek, je bil včasih in je še vedno v večini razvitih sistemov med 50-60% urne postavke, pri nas je zbit na 15-30%, nekje (varnostne službe...), pa ga sploh ne izplačajo več.
Sobotno delo - se ne šteje v normalno tedensko obremenitev, je bilo včasih nagrajeno (v dejavnostih, kjer to ni bilo vključeno v redni delovni čas, za večino zaposlenih - 50% - urne postavke, danes tega dodatka skorajda ni več nikjer).
Nedeljsko delo je bilo nagrajeno s 100%-no urno postavko, enako kot delo na praznik - kolikšna je danes ta postavka, vprašajte trgovce, medicinske sestre, policaje, vojake, gasilce.....
Nadurno delo - 50%, za doprinos v normalnih firmah 1h - 1 1/2h. Danes se nadure večinoma ne izplačuje, ure gredo pa 1 za 1.

Potem pa vrli delodajalci še jamrajo, da so zaradi plač, nekonkurenčni, da dobička ni, navkljub njihovim 100x+ višjim plačam + vsem bonitetam.

Seveda bi bili izredno veseli, da institut najnižje (mizerne) plače nebi obstojal in, da njihove plače in privilegiji nebi bili omejeni.
Večino slovenskih sužnjelastnikov, bi bilo potrebno dobro nategnit v tisto njihovo, požrešno rit.
Delo krepa človeka

Mipe ::

A ti bi si pa kot direktor firme postavil enako plačo kot proizvodni delavec?

dragonlord ::

Mipe je izjavil:

A ti bi si pa kot direktor firme postavil enako plačo kot proizvodni delavec?


Ne!Bi pa delavca pošteno plačal za pošteno opravljeno delo!Ampak problem je v večini firm,da direktorji in menederji javkajo kako gre vse k vragu pa da ne morejo delavcu dat vec ker potem firma crkne itd..,ob tem pa seveda pozabijo da sebi izplačujejo raznorazne bonuse da o sluzbenih avtomobilih ki so po definiciji v Sloveniji seveda najvec svabski in to najvisjega ranga.Nato pa se seveda uporabljajo za privat zadeve...Solatko ma prav!Cel sistem je zasnovan tako da ze poka in gnili po šivih....

RejZoR ::

Mipe je izjavil:

A ti bi si pa kot direktor firme postavil enako plačo kot proizvodni delavec?


To ne, ne bi pa imel tko skorajda nehumanih razlik. Pri nas vsi dirktorji mislijo, da firma obstaja amo zaradi njih, in da bo cel svet nehal obstajat če njih ne bo več na čelu firme. In premalokrat pomislijo, da tud tisti "nepomembni" delavci pripomorejo ogromno in da tud njihova neverjetna inteligenca en drek pomeni, če pod njimi ni kadra, ki to z veseljem potem tud izvaja. Nažalost skorajda nihče tega ne ceni. Redke so firme in privatniki, ki svoje zaposlene resnično cenijo in jim to tud izkažejo s primernim plačilom. Al pa vsaj odličnimi delovnimi pogoji, če že sama plača ni ne vem kaj. Nekomu je mogoče tud to pomembno. Tko pa bi te najraje porinili v največji drek za čim nižje plačilo, proste dni bi itaq vse ukinili če bi le bilo možno, dopust pa bi ti najraje tud praktično ukinili, kar pa bi ga še imel pa bi ti ga najraj splanirali kar oni, kakor njim paše. Še mal pa nam bojo začel vezat železne kugle s ketno na noge...
RejZoR's Flock of Sheep @ www.rejzor.tk

MadMicka ::

Statistično gledano je razumljivo, da je več kot polovica ljudi pod povrečno plačo. Namreč minimum obstaja, maksimum pa ne. Ta razpon zaenkrat pri nas še ni tak, kot na Zahodu, se pa veča.

Ampak solatko, ti cel kup stvari poveš narobe. Dej bodi malo bolj natančen. Npr. dodatki za posebne pogoje dela so sestavni del plače in se smatrajo kot plača. Plača je sestavljena iz osnovne plače in dodatkov.

Tudi tole, češ, da se nadure ne izplačujejo, temveč koristijo 1 za 1, kaže na nerazumevanje instituta prerazporeditve delovnega časa. To namreč niso nadure, ampak ure opravljenje v neenakomerno razporejenem delovnem času. Na teden lahko delaš nekaj časa npr. 56 ur, nekaj časa pa npr. 30 ur in tedaj koristiš ta "višek" ur, jasno da 1 za 1.

Nadalje, nedeljsko delo je in mora biti posebej ovrednoteno in plačano!... itd...

To, da se dogajajo kršitve delovne zakonodaje, tako kot npr. katerekoli druge zakonodaje, to je pa druga stvar.

dragonlord ::

Tale institut prerazporeditve viska ur je tudi bolj tako...Poznam firme v gostinstvu kjer delavci preko leta naberejo po 400 do 500 nadur pa jih ne morejo ne izkoristit,da pa jim bi te ure placali pa lahko samo sanjajo...

Buggy ::

Kolega ima v pogodbi navedeno 476€ bruto za polni delovni čas.

To je po zakonu dovoljeno ali ne?


ne vem kako je z zakonom, je pa to cista sramota za pogoltnega "podjetnika" in za celo drzavo. Tisti, katerim se zdijo take papirne akrobacije dopustne, pa so z nacelnim podpiranjem tega izkoriscanja, samo se dodatna voda na mlin unicevanju slovenskega gospodarstva in druzbe.

fosil ::

Ni nujno da gre za zlobnega podjetnika.
Plače nižje od minimalne imaš definirane celo v kolektivnih pogodbah, ki so jih izpogajali sindikati.
Je pa res da so lahko te kolektivne pogodbe še stare, še iz časov ko je bila minimalna plača nižja, ampak minimalna plača je šla gor, kolektivne pogodbe so pa še vedno iste.
Tako je!

solatko ::

MadMicka - Meni so te stvari jasne, niso pa jasne nključnim poslušalcem, ko šef oddelka KC izjavi, da medicinske sestre prejmejo okoli 1100€ plače, kar je čista laž.
V tej plači je skoraj polovica dodatkov za posebne pogoje dela, ki pa jih v primeru dopusta, bolniške ni, pa tudi v penzijsko povprečje ne štejejo.
Direktor direktorata policije ne pove da je plača policista začetnika 663€ neto, ostalo pa so dodatki za posebne pogoje dela, ki jih drugi nimajo, saj delajo o 7-ih do 15-ih, sobote, nedelje in praznike pa so doma z družinami.
Dodatki za posebne pogoje dela niso plača, temveč dodatki za slabše pogoje dela, kot jih imajo tisti, ki delajo samo ob delavnikih in samo dopoldne.
So pa del izplačila, plača pa to ni.

Pri nas se goljufa tudi na statističnem področju. V kapitalistično razvitih državah se statistično ločeno vodi plače po kolektivnih pogodbah, plače po individualnih pogodbah in managerske plače (še posebej pa vsakoletne nagrade za uspešno poslovanje).
Določenih dodatkov (ki jih dogovorijo v vsaki branži posebej), so deležni samo delavci na kolektivnih pogodbah, vsi drugi pa imajo v individualnih pogodbah tudi dogovor o plači, bonitetah, ugodnostih - npr. brezplačno parkirno mesto, nimajo pa 13, 14 in 15-te plače, tako kot tisti, za katere je to dogovoril sindikat.

Pri nas imamo vse v enem loncu, zato je statistični podatek za segedin, sicer ugoden, če pa izvzamemo vse, ki niso odvisni od sindikalnih dogovorov, bomo pa ugotovili, da nas šiba mnogo več držav, kot so te podatki na voljo sedaj. Je pa res, da bi bila naša slika plač po drugih pogodbah, veliko pod tistimi v primerljivih državah, vendar še vedno nekajkrat previsoke, glede na rezultate poslovanja.
V pravem kapitalizmu, je namreč plača po individualni pogodbi, odvisna od lastnika, glede na to, kakšno poslovanje je bilo pričakovano in kaj se je v resnici dogajalo.

Ko si boš to razjasnil in potem primerjal naprimer plače delavcev v farmacevtski firmi v Nemčiji, Švici ali Franciji in to primerjal samo s plačami tistih ki niso na individualnih pogodbah v Krki in Leku, ti bo šele jasno, kako lažniva je lahko statistika (enako, kot politika).

V razvitem svetu, plače razvojnikov, šefov oddelkov, vodij obratov, zdravnikov, managerjev, skratka visoke inteligence, niso predmet kolektivnih pogodb, teh delavcev - strokovnjakov, namreč ne zastopa sindikat. So stvar individualnega dogovarjanja, glede na pričakovane rezultate, če so boljši je tudi plača boljša, če so slabši - noga. Tu ni debate, pa si lahko večkratni doktor znanosti, če od tebe ne pade nič novega - hvala za sodelovanje, ko boste imeli nove ideje, pa se spet oglasite.
Delo krepa človeka

PaX_MaN ::

Sej use uredu in to, sam pač ... URLkthnxbai (za vse v tvojih zadnjih treh postih).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

Okapi ::

So pa del izplačila, plača pa to ni.
Mene pa zanima, kdaj se bomo enkrat končno nehali sprenevedati.;(( Vse, kar dobiš, je plača, vključno z malico in prevozom.

O.

dragonlord ::

Okapi je izjavil:

So pa del izplačila, plača pa to ni.
Mene pa zanima, kdaj se bomo enkrat končno nehali sprenevedati.;(( Vse, kar dobiš, je plača, vključno z malico in prevozom.

O.

Ne pa ni!To je del stroskov ki ti jih po pogodbi vrne delodajalec!placa je dejansko placilo za tvojih opravljenih 174 ur oziroma kako mas v pogodbi navedeno.
Da ne bo pomote jaz bi te dve postavki ze zdavnaj ukinil in skopiral avstrijski model kjer tega ni oz.drzava enkrat letno vrne stroske prevoza.Je pa za to osnovna placa vecja!Mam pa obcutek da se prinas delodajalci nagibajo k temu da bi ta dva stroska ukinili in bi potem ljudje hodili delat za 450 evrov..Bi pa na ta nacin verjetno zagnali gospodarstvo ko bi narod od lakote crknil...

darkolord ::

Ne pa ni!To je del stroskov ki ti jih po pogodbi vrne delodajalec!placa je dejansko placilo za tvojih opravljenih 174 ur oziroma kako mas v pogodbi navedeno.
Ja, sam da so to ""stroški"" in ne stroški, dejanska slika o višini plač je potem čisto izkrivljena (ko se primerjamo z ostalimi).
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Oddin ::

Dodatek na delovno dobo je, kolikor vem, že vštet v minimalno plačo.

Dva delavca opravljata isto delo za minimalca. Eden je doma čez cesto, drugi naredi na dan 100km, da pride v službo. Sedaj pa ukini povračilo stroškov prihoda na delo...
Corsair Obsidian 750D, i5 3570 & 4.4GHz, Sapphire R9 290 Tri-X OC,
CPU+GPU EKWB Custom Liquid-Cooling Loop, Asus P8Z77-V DELUXE, Corsair Vengeance
Pro 8gb 1600MHz, Samsung SSD 850 EVO, Corsair AX860i

reeves ::

Dodatek na delovno dobo je dodatna postavka na plačilni listi. 0,5% na leto pa mislim, da je na začetku malo drugače
Dodatek na nočno delo je 75%, na sob. in pop. delo 50%
Dodatek na nedeljsko delo in praznike je 100%
Praznik je plačan, tudi če ne delaš.

Tilen ::

Kako drugače bi bilo na začetku? 5% headstart? ;)
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

reeves ::

Ne 2,5% po 5 letih, prej nič. Vsaj pri nas je tako (kjer jaz delam)

Tilen ::

Zanimivo. Očitno ni povsod enako. V petih letih si po tem sistemu pri plači 2000 BTO prikrajšan za 1800 BTO.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

reeves ::

Vem. Žal. Ampak marsikje tega dodatka sploh ni. Prikazanega ali ne.

Okapi ::

Dva delavca opravljata isto delo za minimalca. Eden je doma čez cesto, drugi naredi na dan 100km, da pride v službo. Sedaj pa ukini povračilo stroškov prihoda na delo...
In? Za minimalno plačo se pač ne vozi 100 km daleč. Nikjer na svetu nima navaden delavec višje plače samo zato, ker daleč stanuje. Plača se določa glede na to, koliko dodane vrednosti naredi delavec, ne glede na to, kakšne stroške ima delavec.

O.

solatko ::

Spet mešate hruške in jabolka.
Plača je plačilo za opravljeno delo in ta je za vse, ki opravljajo enako delo, praviloma enaka.
Potem pa pridejo dodatki, kateri razen minulega dela, ne štejejo v pokojninsko osnovo.
Tudi nadure, nočne in ostali dodatki se pri izračunu za penzijsko osnovo, ne štejejo, če prav so plačani vsi prispevki, tudi za SPIZ.
Delodajalci, pa v plačo računajo vse, tudi malico in prevoz.
Z uvedbo plač po kolektivnih in drugih pogodbah, je bilo rečeno, da se bodo vse stvari računale od bruto plače (odpravnine, nagrade....., skratka vse, kar je bilo opredeljeno, kot neka pravica delavca ob poslabšanju položaja).
Potem so prišli prvi odpusti zaposlenih in naenkrat je ta osnova posatla iz neto plače, katere pa dva zaposlena nimata popolnoma enake.
Potem so naredili še večjo lumparijo (na katero so vehementno pristali tudi sindikati), da se vse dodatke računa iz osnove za 1. tarifni razred in ne več osnove delavca.

Tako je dodatek za nočno 50% osnove za prvi tarifni razred, katerega v javnem sektorju in JU praktično ni (ta dela izvajajo prijatelji, z D.O.O ali S.P.).
Dejansko dodatek pride nekaj čez 20%, od tega pa se odšteje še višja dohodnina, potem si pa izračunajte, kako privlačno je delo v posebnih pogojih.

Pravim, da je problem vseh teh lumparij ta, da zaposleni sploh ne znajo preračunat, kako jih delodajalci vozijo scat, vsako leto bolj. Kmalu boste prosto trošili, samo še 1/4 dogovorjene plače, ostalo pa bodo davki, prispevki, dohodnina in DDV.

Kmetje so pričeli s punti, ko so grofje in cerkev zahtevali več kot dogovorjenih 20% - desetine za vsakega.
Danes je 7/10 že pobrano iz bruta, pa je še vedno narod tiho.
Delo krepa človeka

Okapi ::

Kmetje so pričeli s punti, ko so grofje in cerkev zahtevali več kot dogovorjenih 20% - desetine za vsakega.
To je en neumen mit. V fevdalnih časih je kmetom ostalo mogoče 10% od tistega, kar so naredili/pridelali. Se pravi je bilo vseh različnih davkov (plačevati so morali državne/cesarske davke in davke krajevnim grofom), tlak (najmanj pol časa so recimo morali brezplačno delati za fevdalca - se pravi je že to v bistvu 50% davek) in cerkvene desetine skupaj za vsaj 90%. Kmečki upori so pa bili, ker je že vsako najmanjše dodatno povečanje, recimo desetine, pomenilo razliko med preživetjem in lakoto.

O.

solatko ::

Torej počakajmo še 20%, da bomo tam in morda se spuntamo. Razlagaš pa tako, kot da bi bil tam. Dejansko je bilo 10% tlake in desetina pridelka, kako pa so potem posamzni graščaki to počeli, so pa pokazali upori. Za cerkveno gospodo je bila predpisana samo desetina.
Cesarju so davek plačevali fevdalci - glede na število duš in na pridelek (davek je bil precej manjši, kot za kmeta), poleg tega so morali skrbeti za vojsko, ki se je v času napadov ali osvajanj, pridružila cesarski.
Delo krepa človeka

Okapi ::

Razlagaš pa tako, kot da bi bil tam.
Razlagam tako, kot da sem kakšno knjigo o tem prebral. Če ti res misliš, da je tlačanom od dela ostalo več, kot ostane danes kmetom, živiš v nekem vzporednem svetu.

O.

marvin42 ::

solatko: malo se izobrazi o tematiki, potem pa nasprotuj Okapiju. Ampak mu ne boš, na žalost ne.
Mostly Harmless

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: Urc ()

tiran2000 ::

okapi bo treba malo bolj natančno knjige brat... bom ti pa zelo poenostavljeno razložil...

Kot prvo tlaka je bila izmerjena in neizmerjena. V slovenskih deželah je bila med 12 in .15.stoletjem izmerjena na 2 do 12 dni v letu. Neizmerjena je služila kot dodatno, če je bilo treba kaj popravit (grad, ceste, mostovi, čiščenje)... to je naneslo po tem še nekaj dni... ni pa cifra bila niti približno 50% časa (prej 8-10% vsega delovnega časa, ki ga je imel kmet) ...

Kot drugo najhujše breme so bile dajatve (pšenica, rž, ovs, pa tudi kakšen sir in podobno). Kasneje pa so kmetje začeli plačevati v denarju (fevdalcem je to na začetku ustrezalo, saj so si z njim lahko kupovali dobrine iz mest) in do 15.stoletja je bil denar kot dajatev stalnica... Kmečki upori 16.stoletja so bili na slovenskem tudi posledica tega (eden od vzrokov), da so fevdalci zahtevali, da kmetje začno plačevati dajatve nazaj v naturalijah, saj je denar izgubil vrednost (posledica tega, da so odkrili nove celine, kar je povzročilo, da je v obtok prišlo veliko zlata, kar je znižalo vrednost denarja- kmetje so zato plačevali zelo malo, saj denar ni bil vreden veliko)... Vzroki za upore pa so bili predvsem Turki (fevdalci niso zaščitili kmetov, hkrati so jim navili davke za obrambo), bolezni itd.
V poznejšem razvoju do gospodarskega preobrata v 15. stoletju torej pa je ta prevedba dajatev v denar koristila kmetom, ne pa gospodom. Kmetom je dala pri njihovem gospodarjenju večjo svobodo, razen tega pa se je vredhost dajatev postopno manjšala. Na odmero dajatev je vplivala velikost kmetije in kakovost zemljišča. Po urbarskih popisih se zdi, da so bile dajatve do 14. stoletja večinoma v sorazmerju z velikostjo kmetije. Delež dajatev je bil verjetno blizu dvajsetim odstotkom vsega kmetovega pridelka.

seveda je bilo dajatev še nekaj, kot tista vsen znana desetina, ki so jo pobirali od vsega pridelka in živine, prirejene na kmetiji, še preden so bile plačane dajatve zemljiškemu gospodu. Sprva je bila to cerkvena dajatev. Vendar se je je po reformah v 11. in 12. stoletju skoraj povsod vsaj delno spet polastil zemljiški gospod, razen na cerkvenih gospostvih do 15. stoletja. Dajatev je bilo potrebno plačevati za marsikaj (glavne pa sem naštel), vendar vse skupaj je bil kmet bistveno manj obdavčen v primerjavi z nami danes... Pozabljate nekaj kar je izredno pomembno... Mi imamo bistveno višjo produktivnost in tehnologijo... Če bi oni imeli našo tehnologijo in produktivnost v njihovih časih, bi njihova družba bila bistveno manj razslojena kot je naša (govorim o sami redistribuciji bogastva, ki je bila bolj enakopravna kot je pri nas), tudi živeti bi bilo v njej lepše... Kmet ni živel tako slabo kot vi mislite...

Še nekaj fevdalci praviloma niso plačevali davkov, če pa so jih, so bili te zelo nizki... Davkov niso plačevali ker so služili vojsko in v zameno so dobili fevd oziroma zemljo (to je bistvo fevdalizma)... Tudi ko je absolutistični vladar uvedel najemniško vojsko, kasneje pa še naborniško so fevdalci ohranili te privilegije... se še kdo spomni kaj je bila ena od zahtev tretjega stanu v francoski revoluciji? bila je, da drugi stan (plemstvo) plačuje davke, saj vojske ne služi več (nadomesti jo profesionalna vojska)...

tisti ki radi filmčke gledate pa si poglejte tega (ne velja čisto za naše konce), je pa vseeno zanimiv...

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Kmet ni živel tako slabo kot vi mislite...
Vsake toliko časa so od lakote umirali, ampak to ni omembe vredno.>:D

Kmet je delal tlako, ki je bila osebna (ročna) ali z živino (vozna). Tlako je delal na dominikalni zemlji (skupna zemlja, ki je v neposredni posesti fevdalca, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam; rustikalna zemlja - zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi). Tlaka je bila izmerjena (12 dni na leto) in neizmerjena. Bila je tudi deželna (gradnja utrdb, obramba pred Turki).
Poleg tlake je kmet plačeval dajatve, zapisane v urbarju (knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov) - v denarju in v naravi. Dajatev v naravi je bila pravda ali činž (glavna podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu, v žitu), mala pravda (perutnina, ovce, koze, jajca, zelje, repa).
Če je gospodar kmetije umrl, ga je nasledil sin, ki je moral za nasledstvo plačati posmrtnino (en rep iz hleva). Tudi za srenjsko zemljo je bilo treba dati dajatev (srenja = skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: srenja je kajžarjem razdelila nekaj srenjskega sveta).
Dajatve so bile tudi v denarju in sicer za sodstvo, včasih za posmrtnino, davek deželnemu knezu je bil tudi v denarju. Desetina je bila dajatev cerkvi. Zemljiški gospodje so kmetom nalagali vedno nove dajatve (na lov, na ribolov,...), kmeta pa so pestile tudi razne bolezni, vojne, zato se je njegov položaj vedno bolj slabšal.


Dolžnosti do zemljiškega gospoda za užitek kmetije
a) Tlaka:
osebna in z živino;
izmerjena in neizmerjena.
b) Dajatve v naturi:
pravda (žitne dajatve);
male pravde (dajatve v živini in raznih že predelanih pridelkih);
dajatve ob menjavi gospodarja na kmetiji;
dajatve za uporabo srenjske paše, gozda in tako dalje (za servitutne pravice).
c) Dajatve v denarju:
stare dajatve (glavarina, od hiše in podobno);
denarne dajatve kot odkup za dolžno tlako in dajatve v naturi;
dajatve ob menjavi gospodarja na kmetiji ali ob spremembi posestne pravice do kmetije (naprimer iz časovno omejene na dedno).

Dolžnosti v zvezi z javno upravo

a) Tlaka:
deželna tlaka po ukazu deželnega kneza (v zvezi z utrjevalnimi deli ali vojaško službo).
b) Dajatve:
desetina;
dajatve zemljiškemu gospodu v zvezi s sodstvom in nalogami gospostva v deželni upravi;
dajatve deželnemu knezu (= davek).


Neizmerjena tlaka je bila že po definiciji odvisna od fevdalca in z zakoni ni bila omejena, vprašanje pa je tudi, kako je bilo z izmerjeno. Recimo Marx v Kapitalu omenja 14-dnevno izmerjeno tlako v Romuniji, ki je v resnici znašala 42 dni, ker je niso merili v dnevih, ampak po nekih nečloveških normah, koliko bi naj bilo v enem dnevu narejenega.

The 14 days of labour due to the land-owner - as prescribed by the code of the corvée in the R?glement organique - actually amounted to 42 days, because the working day was considered the time required for the production of an average daily product, 'and that average daily product is determined in such a sly manner than even a Cyclops would be unable to finish the job within 24 hours.'


Skratka, kmetje so imeli prav idilično življenje>:D

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

tiran2000 ::

Si pogledal filmcek ki sem ga nalimal spodi? Ni bilo idilicno zivljenje, dalec od tega... Ni pa bilo tko hudo kot ti pravis, sploh glede procentov ki si si jih kar namislil... Delali so pribliznl 50 dni da so pokril dajatve gospodi in to tisti najbolj obremenjeni (jz sm ti dal podatek za slovenijo in v povprecju, celo zaokrozil sem navzgor, ti pa mi dajes ekstreme)... Kolk pa ti delas danes da pokrijes dajatve drzavi oz. spekulantom in njihovim nalozbam? Danes placas davek cisto na vse? Na placo, na ceste, na vse storitve, celo na zrak (okoljske dajatve) itd. A danes pa ljudje ne delajo necloveskih razmerah? A ti morm res linke zacet limat?

Pa A mislis da fevdalci niso stradali nikoli kot posledica vojn in tehnoloske nerazvitosti? Ce kmet ni mel hrane, je tudi fevdalec ni imel dolgorocno (par mescov, pol je bilo pa konec)... Simple as that... Pogosto so bili fevdalci kot duhovscina revni da so komaj prezivljali... Znani so primeri v franciji pred revolucijo, ko so se nekateri pridruzili tretjem stanu, ravno zaradi tega, kar je nekoliko paradoksalno saj so v tretjem stanu poleg revezov tudi izredno izredno bogati mescani (nenazadnje so jih tudi zaradi tega bogastva jakobimci klali potem v obdobju terorja)...

Pa mislis da se danes ne strada?v sloveniji mogoce ljudje (se) ne umirajo od tega, vendar poglejte si Grcijo, pri njih se to ze dogaja...

Dejstvo je da je tehnologija omogocila lazje zivljenje za del prebivalstva na zemlji (pridelamo vec krompirja, obdavceni smo bolj). Vendar hkrati je tud dejstvo, da se nikoli redistribucija bogastva ni bila tako enakopravna kot je sedaj (govorim procentualno)... Ce gledamo na procent lastnine, koliko si jo lasti posameznik v rokah, je bil v egiptu faraon revez (seveda v narekovaju) napram najbogatejsem zemljanu trenutno na svetu... Ce pogledamo razvite drzave, proti nerazvitim, pa je procent sicer malo nizji, a je se vedno nenormalno visok...

Zgodovina sprememb…

Ramon dekers ::

Dejstvo je da je tehnologija omogocila lazje zivljenje za del prebivalstva na zemlji (pridelamo vec krompirja, obdavceni smo bolj). Vendar hkrati je tud dejstvo, da se nikoli redistribucija bogastva ni bila tako enakopravna kot je sedaj (govorim procentualno)... Ce gledamo na procent lastnine, koliko si jo lasti posameznik v rokah, je bil v egiptu faraon revez (seveda v narekovaju) napram najbogatejsem zemljanu trenutno na svetu... Ce pogledamo razvite drzave, proti nerazvitim, pa je procent sicer malo nizji, a je se vedno nenormalno visok...


U bistvu si tu kar zadel. Recimo Henry Ford je lepo povedal: "moji delavci morajo zaslužiti toliko, da bodo lahko kupovali moje avtomobile" in "če bo industrija preveč robotizirana delavci ne bodo mogli nič zaslužiti in trošiti".

Tudi tole si zadel: za del prebivalstva. Obdavčeni smo bolj dela pa je manj.

Če imaš v Sloveniji nepremičnino in minimalca bo kmalu tako, da boš moral pokrivati samo davke, država pa bo rekla: kdor ima zemljo naj si pridela sam. Simpl

Oddin ::

Okapi je izjavil:

Dva delavca opravljata isto delo za minimalca. Eden je doma čez cesto, drugi naredi na dan 100km, da pride v službo. Sedaj pa ukini povračilo stroškov prihoda na delo...
In? Za minimalno plačo se pač ne vozi 100 km daleč. Nikjer na svetu nima navaden delavec višje plače samo zato, ker daleč stanuje. Plača se določa glede na to, koliko dodane vrednosti naredi delavec, ne glede na to, kakšne stroške ima delavec.

O.

Plačo imata ENAKO. Sedaj naj tisti, ki daleč stanuje, službo pusti in si najde eno čez cesto? Ja, služb kar mrgoli. Delodajalec pa naj odpusti tega, ki daleč stanuje in zaposli enega čez cesto. Ja, tudi ustreznih delavcev čez cesto kar mrgoli.
Corsair Obsidian 750D, i5 3570 & 4.4GHz, Sapphire R9 290 Tri-X OC,
CPU+GPU EKWB Custom Liquid-Cooling Loop, Asus P8Z77-V DELUXE, Corsair Vengeance
Pro 8gb 1600MHz, Samsung SSD 850 EVO, Corsair AX860i

para! ::

476€ bruto

Bruto, kolk je to pol neto? :D Lih sm bral en člank v NYT, k en grk prav, da pr njih še welfare state ne deluje več, namreč tistih 300 EUR če dobi al pa ne :) Pr nas je za to še na šiht treba hodt zgleda. Bogi grki.
Death before dishonor!

Buggy ::

za take kapitalisticne pezdete je placati zaposlenega 400€ bruto ali manj nekaj normalnega, ukinil pa bi se koncept minimalne place, da bi lahko se bolj izkoriscali malega cloveka...pa naj se znajde in tekmuje pravi omenjeni, istocasno pa od MB obcine zahteva poplacilo 760M€. Ja to so nasi vrli neolib podjetniki in managerji, ki si drugega kot aresta ne zasluzijo.

Mr.B ::

Ne to se obrni na socialno državo ups učinkovitost sindikata. Smernice so pa počasi jasne. Če se slučajno sedaj rešuje socialna problematika, s tem da imaš nepremičnino, to na dolgi rok ne bo šlo. Še sploh ko boš čez 20 let upokojence. Samo do tega bo prišlo že prej.
Ignoranca JS, da poskrbi za lastno pokojnino,
je neodgovorna. Ampak sej veste jamrati po toči je...

Tilen ::

Povprečne mesečne plače, Slovenija, maj 2013



Povprečna mesečna bruto plača za maj 2013 je znašala 1.523,65 EUR

Najvišja bruto plača je bila z vidika dejavnosti v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer 2224.55 evra, ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2175.07 evra). Najnižja bruto plača je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (991,1 evra) in v gostinstvu (1097.03 evra).

http://vimeo.com/70318706
---

Plače sploh niso tako slabe. Samo tisti, ki jamrajo, so bistveno bolj glasni od onih drugih.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • vrnil v prejšnje stanje: Tilen ()

Hayabusa ::

Direktor je zrezke, ti regrat, v povprečju jesta golaž.

Mavrik ::

Tale debata nima nobene veze z avtorjevim vprašanjem ali topicom. Pejte svoje komplekse sproščat kam drugam.
The truth is rarely pure and never simple.

Isotropic ::

Okapi je izjavil:

Dva delavca opravljata isto delo za minimalca. Eden je doma čez cesto, drugi naredi na dan 100km, da pride v službo. Sedaj pa ukini povračilo stroškov prihoda na delo...
In? Za minimalno plačo se pač ne vozi 100 km daleč. Nikjer na svetu nima navaden delavec višje plače samo zato, ker daleč stanuje. Plača se določa glede na to, koliko dodane vrednosti naredi delavec, ne glede na to, kakšne stroške ima delavec.

O.

za minimalca dost firm sourca iz blizine ja. za kaksno proizvodnjo (nad min.) se pa tut ne bos vozil dlje kot kr-lj (primer, ki ga poznam sicer).
druga zgodba je pri inzenirjih, teh se kup vozi dalec na siht.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Delo na črno se ne bo več splačalo (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7811403 (8736) imagodei
»

800 € za plačo programerja začetnika (strani: 1 2 3 48 9 10 11 )

Oddelek: Problemi človeštva
51986183 (57898) Mufasa

Več podobnih tem