Laz upravicena?

Ja po mojem mnenju takrat, ko z njo ne dosežeš nič slabega, ampak situacijo izboljšaš (ne le zase ampak z vseh pogledov).

Laž je, po mojem mnenju, popolnoma opravičljiva v poslovnem svetu, saj tam dandanes že praktično drugače ne gre več. V ožjem svetu prijateljev in ljudi, s katerimi imaš stike, pa sem mnenja, da nobena laž ni opravičljiva. Nikakor pa ne, ko se gre za za ožje razmerje dveh.

In kdor pravi, da nikoli ne laže, je že rojen lažnivec in to počne povsem nezavedno - kot spontana rutina.

> Problem je, ker ljudje ne znamo reči:
"to pa ti ne bi povedal", "to bi pa obdržal zase", "to bi pa rad imel kot osebno skrivnost"

V tem primeru samo poveš, kar si pač pripravljen povedat in kar je res. Ostalo preprosto zamolčiš, kot da ne obstaja. V tem primeru skrivnost ohraniš in se nič ne zlažeš. Seveda to prakticiranje zahteva dosti izkušenj, da ujameš ravno pravo mejo in da oseba ne ugotovi, kdaj nekaj skrivaš. Postopno (zelo počasi) spreminjanje teme v tem procesu tudi pomaga.

Oseba lahko ugotovi, da nekaj skrivaš, ampak ti mora odobravati, da imaš lahko tudi skrivnosti.

Film "Liar, Liar" z Jimom Caryem je odlicno demonstriral, kaj se bi dogajalo, ce bi vsi govorili vedno resnico.