Osamljenost

Kake se znebiti občutka osamljenosti?

Star sem 29 let in sem se pred kratkim odselil od staršev v svoje stanovanje. Problem je da resno razmišljam da bi šel nazaj živet k staršem. Ne zaradi finančnih razlogov, ampak ker enostavno sem grozno osamljen. Enostavno nimam ljudi z katerimi bi se kaj pogovarjal. Moje delo je da programiram od doma, tako da v službi se ne (IRL)pogovarjam z ljudmi. Prijateljev imam zelo malo in tiste ko jih imam nimajo vedno časa. Nekje 2-3 krat na mesec se le dobimo skupaj in kaj spijemo(jaz sicer alkohola ne pijem) in kako rečemo, a ta čas vedno prehitro mine. Praktično čez teden so edini ljudje z katerimi se pogovarjam prodajalke v trgovinah...

Ko sem že tako se probal rešit te osamljnosti sem razmišljal da bi si omislil kakšen hobi. Problem je v tem da me noben takšen skupinski hobi ne veseli. Športnik nisem, prav tako nimam nobenega dara za umetnost, glasbo...

Punce. Ja to je zanimiva tema. Nikoli nikdar nisem imel punce. Mogoče sem že rahlo aseksualen. Ko sem bil mlajši sem razmišljal da pač enkrat bo prišlo ko bo. IN da enkrat bo že prava prišla... Ampak nikoli ni. Niti sploh nevem kje bi kakšno spoznal. Odkrito povedano pa sploh nevem kaj bi jaz lahko ponudil morebitni punci. Tako da o tem niti ne razmišljam resno.

Hoditi ven. Hmja to da bi šel v kakšen bar ali kaj takega mi niti na misel ne pride. Kot sem že omenil ne maram alkohola, glasne glasbe itd.

Kako lahko pravzaprav spoznaš kakšne nove prijatelje ko si star 29? Kaj bi lahko naredil da bi bil več v človeški družbi? KO sem bil doma sem imel vsaj starše z katerimi sem se lahko pogovarjal zdaj pa nimam nobenega.
Torej prosim za kakšne nasvete, nočem bit vedno tako sam :(

sattee> Ko sem bil mlajši sem razmišljal da pač enkrat bo prišlo ko bo. IN da enkrat bo že prava prišla...

Hmm, to si narobe razmišljal, ker če si zaklenjen v stanovanje zelo težko pride.

sattee> Hoditi ven. Hmja to da bi šel v kakšen bar ali kaj takega mi niti na misel ne pride. Kot sem že omenil ne maram alkohola, glasne glasbe itd.

Kr na Dovško Babo. Ni ne alkohola, ne glasne glasbe.

Jst> Omisli si psa.

Pa tole tudi pomaga - tako proti osamljenosti, kot tudi pri interakciji z drugimi ljudmi, ki ne marajo glasne glasbe in alkohola in raje sprehajajo pse.

Tvoja zgodba se bere kot moj življenjepis. Bodi srečen da imaš vsaj službo, s katero si se lahko osamosvojil. Upam da bo tudi meni v naslednjem letu uspelo.

Ja mogoce je bolj pasivni tip cloveka. Pac nikoli ne poklice, ko ga pa kdo poklice pa rade volje pride.

Torej, ce bi se udejstoval v kaksnih stvareh in bi nasel folk, ki bi ga klical in vabil na razne pijace, bi bil verjetno bolj socialno aktiven, kar bi verjetno pripeljalo do velikih sprememb.

Lahko se najde druzba , pa tud ce se magar mi iz foruma dobivamo ....smo si en drugemu neznani tako da od vsakega lahko kaj potegnes...
@sattee
pis mi na ZS imam kaj za dodat...

haah tipičen programer. sam, brez punce, z delom od doma in denarjem

Človek je že napisal da ga šport in skupinsko delo ne veseli.

Samotarju bo baba ostala ravno toliko časa, dokler ji ne mine to prehodno obdobje (nizka samozavest). Status deca v družbi je ženskam še kako pomemben. Ali pa če je op miljarder, potem ni problema.

Lahko proba tudi s prodajalkami ljubezni, bo vsaj malo dobil občutek kako se dela z babami.

RejZoR je 5. jul 2013 ob 12:10 izjavil:

Lahko ti samo povem, da je to nekaj kar ne boš rešil čez noč, niti ne v tednu ali dveh, niti mogoče ne v pol leta če si še tko zagnan in si želiš spremembe. Nakoncu se večina vpraša zakaj bi se sploh trudil spremenit v nekaj kar nisi oz si niti ne želiš postati. Osamljenost je na žalost del tega procesa. Kdor uspe odkriti nek univerzalni način kako hitro in učinkovito prilezti iz tega bo verjetno eden najbogatejših na svetu. Till then...

Kar pa se tiče novih prijateljev v tako poznem obdobju, zelo malo verjetno. Večina že ima svoj krog prijateljev in te bojo vedno postavljali na drugi tir, kar bo nakoncu spet vedno privedlo do tega da ne bojo imel časa (s čemer pa se že srečuješ). Ni sicer nemogoče, ni pa tolk enostavno kot v otroštvu, ko vbistvu začneš iz nule...

Sploh pa je najtežje pri tem, ko se enkrat zaveš, da gre tvoj lajf drugačno pot kot pri večini ljudi. Dokler ne prideš do te točke načeloma sploh nima veze, živiš svoje življenje in te niti ne moti. Ko pa se zaveš, šele pol postane težko. Od drastičnih mood swingov, osamljenost, ki velikokrat privede do depresije itd... in še težje je, ko si želiš spravit lajf nazaj "v red" in vidiš, da se tolk stvari medsebojno prepleta, da je zelo težko dosežt kar si zamisliš.

+1, vsaj eden ki je realno povedal, ne pa nabijanje s psi in swing plesnimi vajami.

Hja.... na potovanjih po oddaljenih deželah je kar neverjetno, kako na lahko je navezat stike z drugimi popotniki. Ogromno je punc, ki potujejo same, in si občasno želijo družbe za kakšen teden/dva, morda tudi zaradi varnosti in manjših stroškov. Morda spoznaš sebi podobno ;)

first_line je 5. jul 2013 ob 12:05 izjavil:

Človek je že napisal da ga šport in skupinsko delo ne veseli.

Samotarju bo baba ostala ravno toliko časa, dokler ji ne mine to prehodno obdobje (nizka samozavest). Status deca v družbi je ženskam še kako pomemben. Ali pa če je op miljarder, potem ni problema.

Lahko proba tudi s prodajalkami ljubezni, bo vsaj malo dobil občutek kako se dela z babami.

Pa zakaj se pri takih temah zmeraj pojavljajo taki gnili posti?
Tip ima pri 29 dobro službo, svoje stanovanje in edini problem mu je, da je malo osamljen. Takoj bi zamenjal z njim.

In v čem je fora biserov o "babah s prihodnjem obdobjem", "nizka samozavest", ter "status deca"? Kaj to sploh pomeni?
Pa ne mi rečt, da ti vidiš ženske sam še v porničih?

>Športnik nisem, prav tako nimam nobenega dara za umetnost, glasbo...
Noben od nas še se ni rodil kot športnik, pravtako nas večina nima nekega talenta za umetnost, glasbo.
Slabi izgovori torej.
>IN da enkrat bo že prava prišla
Sem tudi sam tako mislil. Sedaj vidim, da prave ne boš našel, ampak bo prava postala šele takrat, ko jo boš imel.

No, jaz sem nekako tak, kot OP, le da imam 18 let. Upam, da se meni ne zgodi enako, pa se sploh nebi čudil, če bi se mi.

Ker žival bo rešila psihološke probleme človeka (ljudi)? Imejte glavo, to je enako kot da narediš otroka. Pustite živali pri miru.

Vsi te nasveti, kot so krožki, športi, planinska društva, glasba, ples ...

Ja. So primerni. Za 13 letnega mulca, ki se čez poletje dolgočasi in ne ve kaj bi počel. Ampak situacija je taka, da imamo 29 letnega samotarja, programerja, prez prijateljev, prez kakršnega koli poznavanja žensk ... Lejte. Vsa ta leta osamljenosti pustijo na človeku en velik pečat. Takoj vam povem, da če je vse kar je napisal res, je to tip, ki se težko druži, težko kakšno besedo reče, se ne zna pogovarjat, ni komunikativen, ni zanimiv ljudem, se ne zna družit in tako dalje..

Če bo šel tak človek star 29 let v eno društvo, ja tam bo cajt zabijal in to je več al manj to. Pričakovat, da bo tak človek po toliko letih v enem ušivem krožku ali drugi skupini ljudi kar odvrgel svoj plašč osamljenosti in večletnega samotarjenja in zaživel družbeno življenje je naivno!

Ramon dekers> Pomisli, če še sebe ne more peljati na sprehod kako bo psa?

Zlahka, ker psa bo moral, sebe mu pa ni treba.

Shegevara> ki se težko druži, težko kakšno besedo reče, se ne zna pogovarjat, ni komunikativen, ni zanimiv ljudem, se ne zna družit in tako dalje..

Ni tega napisal.

Shegevara je 5. jul 2013 ob 12:56 izjavil:

Vsi te nasveti, kot so krožki, športi, planinska društva, glasba, ples ...

Ja. So primerni. Za 13 letnega mulca, ki se čez poletje dolgočasi in ne ve kaj bi počel. Ampak situacija je taka, da imamo 29 letnega samotarja, programerja, prez prijateljev, prez kakršnega koli poznavanja žensk ... Lejte. Vsa ta leta osamljenosti pustijo na človeku en velik pečat. Takoj vam povem, da če je vse kar je napisal res, je to tip, ki se težko druži, težko kakšno besedo reče, se ne zna pogovarjat, ni komunikativen, ni zanimiv ljudem, se ne zna družit in tako dalje..

Če bo šel tak človek star 29 let v eno društvo, ja tam bo cajt zabijal in to je več al manj to. Pričakovat, da bo tak človek po toliko letih v enem ušivem krožku ali drugi skupini ljudi kar odvrgel svoj plašč osamljenosti in večletnega samotarjenja in zaživel družbeno življenje je naivno!

Tega nihče ne pravi. A ti bi ga pa kar pustil, da se zabubi pred računalnikom vse do svojega 92. leta? 13 letnik ali 29 letnik, oba sta človeka, potrebna družbe.

Ne, je pa korak v pravo smer. V glavnem je vse odvisno od njegove volje prebiti se iz začaranega kroga osamljenosti. Predlogov je dobil dovolj. Zdaj je žoga na njegovem igrišču.

jype

Ja, bo. Ker vsi psihološki problemi izvirajo predvsem iz tega, da nima nobenih resnih obveznosti - žival pa točno za to poskrbi.

Napačno. Reševat psihološke probleme z "obveznostmi" je podobno učinkovito kot da se zadaneš z "izberi drogo po želji". Mogoče za nekaj časa pozabiš na problem, definitivno pa ga ne rešiš. In stik z živaljo ni isto kot stik z človekom.

@op

Glede na to da delaš za pc-jem predlagam da si poiščeš neko on-line socialno celico (forum, chat room, FB,..) ki ustreza tvojim interesom. Pač poiščeš stike na način, ki ti je najbližji, ampak moraš vložit nekaj energije. Ne prepuščaj se depresiji in samopomilovanju, ker je kontraproduktivno.

Top nasvet je pa tisti o prostovoljstvu. Dobri ljudje, dobra dejanja.

Tebi nič jasno. Lej, pomembno je, da ima stike z ljudmi. Drugo bo prišlo samo od sebe. Tudi sam nisem nek hud jebač, pa mi gre bolje, odkar sem bolj aktiven.

Kot bi rekli olimpijci... važno je sodelovati, tudi če si neopažen!

Mipe je 5. jul 2013 ob 13:11 izjavil:

Tebi nič jasno. Lej, pomembno je, da ima stike z ljudmi. Drugo bo prišlo samo od sebe. Tudi sam nisem nek hud jebač, pa mi gre bolje, odkar sem bolj aktiven.

Kot bi rekli olimpijci... važno je sodelovati, tudi če si neopažen!

Samo od sebe bo prišlo ravno to, kar je prišlo samo od sebe v njegovih 29 letih življenja. Nič. Če si samotar pride sama od sebe samo osamljenost.

Mipe je 5. jul 2013 ob 13:18 izjavil:

Priložnost dela tatu. Če se giblje v družbi (pazi to, ne nujno zunaj, pač pa tudi na spletu), so večje šanse, da naleti na podobno misleče, kot pa če samo poseda doma in troši papirnate robčke. Nihče, res nihče ne bo prišel na njegov dom.

Razen morda jehovih prič. Pa še tem bo samotar zaloputnil vrata v nos.

Pejt na prešernov trg pa se gibaj v družbi pa sporoč kako bo šlo. V družbi je treba sodelovat, in za 29 letnega samotarja to ni mačji kašelj!

Kot je že bilo rečeno, dobi si dodatne obveznosti. Za začetek lahko kakšnega psa. Tega je pač treba vozit na sprehod, če nočeš, da ti poserje in/ali zgrize stanovanje. Lastniki psov na sprehodu se tudi pogovarjajo. Zunaj srečaš ljudi, znance iz faksa, srednje šole... Zdaj je poletje, človeka ki ga srečaš, lahko povabiš na pivo/sok na teraso bližnjega lokala...

Dobri nasveti so vsi, ki predvidevajo vključitev v socialne grupe - lahko se pridružiš kakšni skupini, ki igra košarko. Ali pa, če si res anti-športnik, skupini, ki igra ping-pong, odbojko. Včasih imajo tudi v službi kakšno rekreacijo, 1x tedensko ali kaj takega, kar sploh ne terja velikega napora.

Če se ti zdijo ti koraki neizvedljivi, je pa problem večji in je čas, da problem omeniš svojemu zdravniku. Zelo verjetno ti bo ponudil kakšne antidepresive ali (bog-ne-daj) anksiolitike na bazi benzodiazepina, ki pa jih odločno odkloni. Namesto tega zaprosi za napotnico, najbolje za kliničnega psihologa (če se le da ne za psihiatra), ki bo ocenil, ali si primeren kandidat za kognitivno-vedenjsko terapijo (ali kakšno drugo vrsto terapije). CBT sicer dosega precej dobre rezultate na področju socialnih anksioznih motenj, socialnih fobij, depresij, itn. Iz prebranega je možno sklepati, da morda trpiš za neko blago obliko socialno anksiozne motnje.

Blinder je 5. jul 2013 ob 12:02 izjavil:

haah tipičen programer. sam, brez punce, z delom od doma in denarjem

I live this lifestyle and I like it. I do a little bit of sport on top (gym, swimming...). I don't like people, so being alone is a blessing, not a problem :)

Nič bolj kot spoznanje, da po vseh teh večerjah in filmih doma še vedno nimaš družbe. V kinu ali piceriji pa lahko slučajno srečaš sošolce.

Jesti zunaj, če si sam, je podobno depresivno, kot če greš sam v kino.

Ali pa z nekom s katerim si nimaš ničesar več povedati (žena, prijatelji).