Upor vs condenzator

Vsekakor razlika je v zgradbi, sam ne vem kakšna vendar že to da je kondenzator kapacitor torej zadržuje energijo v sebi pove da je drugače zgrajen.

Upor je zgrajen iz različnih materialov, poznamo npr.: ogljikove, kovinske, žične, keramične, itd... upore. Upor je zelo preprost, ima neko upornost, ki jo lahko zmerimo, prav tako, kot neka 100m dolga bakrena žica, ki ima tudi neko upornost. Upor se upira električnemu toku, to ne pomeni, da ga upočasni ampak zmanjša pretok.

Kondenzator je elektro element, ki je zgrajen iz dveh plošč, odvisno od velikosti, razmaka med njima in dielektrikom se spreminja njegova kapaciteta. Če sta plošči recimo bolj veliki in zelo skupaj (tanjši dielektrik) je kapaciteta večja. Od debeline dielektrika je odvisna tudi prebojna napetost. Zelo dober dielektrik je recimo keramika, še bolj ekstremen je titanov dioksid in pa še boljši barijev titanat, zelo slab je recimo zrak ali papir. Med na eni plošči se nabira pozitiven in na drugi negativen naboj. Ko ga izpraznimo se spet pomeša pozitivni in negativni naboj.

Kondenzator sploh ne prevaja električnega toka.

CMpunk> oziroma zelo majhen izgubni tok, najbrž je to.

Ja, v praksi popolnoma nič ne moreš doseči, ampak je dovolj malo, da tako majhne količine ni trivialno izmeriti.

STU-III> seveda ga prevaja, dokler se ne napolni oz. pri izmenični napetosti neprestano.

To ni prevajanje toka. Pri kondenzatorju ni stika med vodnikoma, pride pa do indukcije.

(Izmenični tok niha in ne teče.)

Skratka, ker ti ne razumeš, kako kondenzator deluje, sem jaz faca?

Kul!

jype ima cisto prav. Omska upornost kondenzatorja je neskoncna, dokler napetost med ploscama ne preseze prebojne napetosti dielektrika.

Po shemi, ki si jo narisal, bi jype-ta seveda scvrlo. Ampak ne zato, ker bi skozi kondenzator tekel tok, temvec ker bi jype deloval kot zica, skozi katero bi se plosci kondenzatorja izmenicno nabijali. Skozi dielektrik pa ne stece (v prej omenjenem idealnem primeru) niti en sam samcat elektron.

Prav tako bi ga scvrlo, ce bi v tej shemi izmenicni izvor zamenjal z enosmernim, vklopil napetost in preko jype-ta napolnil kondenzator.

Ca pa bi vzel enosmeren izvor, zico prekinil, jype bi prijel dva konca prekinjene zice, ju staknil skupaj (da bi tok tekel po zici), vklopil napetost, nabil kondenzator, potem pa bu jype konca zice locil, vsakega v svojo roko, se ne mu bi zgodilo prav nic.

Skratka, kondenzator kot element navidezno (za ostalo vezje) prevaja tok, ampak le dokler se polni/prazni. Pa se takrat se naboj ne pretaka skozi dielektrik, ampak se nabira na ploscah - to je vsa poanta kondenzatorja.