Sestava medu in deklaracija?

Ma Medex kupuje največji krep od medu, kjerkoli ga dobi. Če pogledaš deklaracije najdeš tam Ukrajino, Romunijo, Madžarsko itd. Jaz takega ne bi kupil.

Recimo lanska sezona je bila zelo slaba, saj je v bistvu v vseh obdobjih cvetenja, padal dež. Nekateri zaradi tega skozi sezono hranijo čebele z sladkorno raztopino (vendar več kot je potrebno). Je pa sladkor postal drag pa še vedno je razlika če kupi sladkor za 1EUR/kg proda pa "prazen med" za 7EUR na tržnici.

Zakaj medexov ne kristalzira: zato ker medu odvzamejo sestavine (delajo tablete in ostale "posebne" kozlarije).

Bio-pridelava: v bistvu moraš hranit čebele z rjavim sladkorjem in ne smeš uporabljati "umetnih" zdravil za zdravljenje čebel. v bistvu kar veliko čebelarjev prideluje (ker je sama tehnologija že sama po sebi ekološka), vendar je rjavi sladkor predrag da bi ga uporabljal. Razlike ni, ne moreš pa prodajati kot "eko" med ker uporabljaš beli sladkor.

nasvet: Vzami med pri lokalcu. V bistvu je pomembno kako čebelar skrbi za čebele. Če ti dovoli, samo poglej njegovo mediščno satje (kamor čebele odlagajo med). Če je čisto črno, odsvetujem nakup. Mediščno satje ne sme biti starejše od dveh let. V satju se skozi čas odlagajo tudi vse svinjarije v okolju (težke kovine, strupi, pesticidi...). Sat postane črn ker se v njem čebel levijo, in ne postane v 2 letih črno. Ko pa je satje v okvirju črno od roba do roba. Je enako kot če bi natakr potisnil krožnik v kup gnoja, ter ti nato na njemu serviral zrezek.

Nekatere moti da se jim med strdi. Potem kupi kremni med, ki ni nič drugega kot to da čebelar vzame kristaliziran med in ga mehansko premeša. Kristali se zbrusijo med sabo, med postane belkast. Skozi čas se začne sicer razslojevat (samo zgleda čudno, nekateri mislijo da je celo pokvarjen). Takšen med bo vedno dovolj mehek, da ga ne boš rabil kar naprej segrevati, da si ga boš lahko namzal na kruh.

Si se kdaj udeležil HASAP tečaja za čebelarje. Pride nekaj ljudi, tisti ki nujno potrebujejo HASAP (pa še ti spijo). Sem bil na semniarju, ter pri dveh sodeloval. Čebelarji bi marsikaj izvedeli kako pravilno ravnati, pa jih ne zanima. Zadeva je dobro zastavljena in na začetku zelo dolgocajtna. Ti seminarji niso obiskani, nihče se jih noče udeleževati.

Vzami pri lokalcu, lahko mi poveš v katerem območju SLO si, pa ti sporočim kdo ima kvaliteten med.

Ljudje ne poznajo kremnega medu. Pa raje vzamejo tekočega iz hoferja, da lahko mažejo. Pa poveš da se tudi domači med da "zrihtat" da ni problema.

Glede na to da pomagam čebelarju (kot hobi) brezplačno (pač kolega), že vrsto let. Si res nikoli ne bi upal kupit meda od medexa, hoferja. Če je nek lokalec skrben človek si sigurn da bo med vredu. Kvaliteta medu pa zavisi od vlage v njemu in kaj so čebel nabrale preden se je med stočil.

nasvet: Vzami med pri lokalcu. V bistvu je pomembno kako čebelar skrbi za čebele. Če ti dovoli, samo poglej njegovo mediščno satje (kamor čebele odlagajo med). Če je čisto črno, odsvetujem nakup. Mediščno satje ne sme biti starejše od dveh let. V satju se skozi čas odlagajo tudi vse svinjarije v okolju (težke kovine, strupi, pesticidi...). Sat postane črn ker se v njem čebel levijo, in ne postane v 2 letih črno. Ko pa je satje v okvirju črno od roba do roba. Je enako kot če bi natakr potisnil krožnik v kup gnoja, ter ti nato na njemu serviral zrezek.

Mediščno satje ne bo ratalo črno ker se v njem čebele ne levijo in ne rastejo.

SplitCookie je 26. apr 2013 ob 00:56 izjavil:

Mediščno satje ne bo ratalo črno ker se v njem čebele ne levijo in ne rastejo.

Itak če je satje na dve leti menjano. Drugače kot ti je poznano satje kroži panju. (eno leto je lahko mediščno, drugo leto ga čebelar prestavi v vzrejno, plodiščno ...). Zakaj? nepripravljen čebelar ki nima dovolj pripravljenega satja v sezoni, bo kombiniral na veliko, kar jih velika večina počne, saj če je sezona obilna mu takorekoč ponavadi zmanjka mediščnega satja in uporabi staro.

Skrben čebelar bo pazil na to, da bo mediščno satje "sveže", bo imel dovolj pripravljenih novih satnic.... Satje se obrača, preklada... In se ve kaj naj bo v medišču.

Master Yoda:

Država oziroma države porekla ali izvora, kjer je bil med pridelan, morajo biti navedene na označbi, kot na primer:
Država porekla: Slovenija; Poreklo medu: Slovenija; Pridelano v Sloveniji
.
Če med izvira iz več kot ene države članice Evropske unije ali države, ki ni članica Evropske unije, se navedba iz prejšnjega odstavka nadomesti z eno izmed naslednjih oznak, in sicer:
•
‘mešanica medu iz držav članic EU’;
•
‘mešanica medu iz držav, ki niso članice EU’;
•
‘mešanica medu iz držav članic EU in držav,
ki niso članice EU

Kaj pomeni EU/izven EU. To pomeni da uporabijo 10% svojega medu, ostalo kupijo med na kitajskem. Med iz kitajske pride v sodih, noter je polno mrtvih žuželk in čebel. Sodi se odpirajo z polno bojno opremo (maske, zaščitna oprema). Med smrdi.
Takšen med je sicer v trgovini zelo poceni in ga res močno odsvetujem. Na tak način se služi denar, na račun zdravja potrošnikov.

Čebelarska zveza Slovenije se izjemno trudi, da je slovenski med čim bolj kakovosten. Med drugim redno organizira brezplačna izobraževanja za čebelarje. Organizira tudi seminarje o smernicah dobrih higienski navad v čebelarstvu (HASAP), vključno s testom na zaključku predavanj.

Čebelarji imajo subvencioniran sladkor. Velika večina jih čebele hrani s sladkorjem zmešanim z vodo čez celo sezono, ker tako čebele naredijo več medu. Je pa zato slabše kvalitete. Moj sorodnik dela med le za svojo družino in je v čebelarskem društvu kjer le dva tega ne počneta. Tako da lokalci niso nobena garancija.

Glede strjevanja, je pa odvisno tudi od čebelje paše. Nekatere vrste medu kristalizirajo šele čez leto ali še kasneje.

Verjetno je takrat najbolj cvetela sivka in je zato "sivkin med", ni pa to nujno surovina z največjim deležem.

SplitCookie je 26. apr 2013 ob 18:53 izjavil:

1. Če je zadeva stara jo vržeš stran
Drugače pretališ in narediš novo podlogo.

2. Saj ima tudi točen med polno ene golazni noter preden se ga sfiltrira.

1. bog te usliši da bi to vsi počeli. Žal je veliko dela in je potrebno veliko predpriprave skoz zimo. Staro satje odrežeš, okvirje zamenjaš če niso več vredu. Satje moraš pretopit, okvirje na novo zažičiti in dati mizraju da ti naredi nove okvirje. Potem je potrebno vosek nesti predelovalcu, doplačati razliko pri prevzemu novih satnic, satnice vtreti v žičnato oporo...

2. Jup jup drži. Mogoče pri 1 toni bo čebelar ujel nekaj žuželk, ki jih je pač stisnil pri transportu mediščnega satja do točilnice medu, plus seveda smeti, koščki voska... Vsekakor pa ko bo napolnil sode, bo čez kakšen teden pobral svinjarijo z vrha. Ker se itak vse dvigne. Sigurno ne bo zapečatil sode in pustil celo leto.
Kitajci dobesedno vse skupaj sprešajo.

Carota: Ja subvencioniran sladkor?. Poveš kje, kdo... gremo takoj po nekaj ton (pobožne želje). Vse kar ČZS naredi je da organizira nakup, mogoče kakšen cent po kg ceneje. Med ponavadi skristalizira do sepetmebra, ko čebelarji začnejo polniti kozarce. Če je seveda hranjen na primernem mestu.

Ni nujno da bo med imel značilen vonj zato ker je sortni. Bolj ga definira barva, vsebnost mineralov, vitaminov ter ostali rudninskih snovi. Tudi okus je lahko drugačen pri nekateri sortnih medovih.

To ni subvencija. Pač organiziran skupen nakup, neki se prišpara na prevozu, mogoče kakšen cent na 10kg.

Bistvo pa je, da se čebele futra s cukrom namesto da bi obirale rožice.

Ne mešat hrušk in jabolk. Hranjenje čebel z sladkorno raztopino jeseni in zgodaj spomladi (čeprav spomladi za hitrejši razvoj družine so boljše pogače). Je standarden postopek in s tem ni nič narobe. Lahko se zgodi tudi sredi sezone npr. deževno obdobje, hrana oslabljenim čebelam je pošla, da omogoči hitrejši razvoj doda sladkorno raztopino. Oziroma da družina ne propade. Pa še tukaj se raje uporablja pogača saj čebele potrebuje beljakovine in ne energijo.
Recimo tako čez palec, potrebuje čebelar za krmljenje jeseni, za 100 družin 1 tono sladkorja.

Problem je: za dodajanje sladkorne raztopine ko je sezona v polnem teku. Da je donos iz narave namesto 1kg na dan, pač veliko večji. Tako se pridobi na kvantitativi med je "prazen", čebelar pa osel.

Ne ločiš.

Testira se hidroksi metil furfurala (HMF).

Nevem če delajo kromatografsko metodo. Nima smisla.

Merjenje električne prevodnosti medu pove kolikšna je vsebnost rudninskih snovi v medu. Sladkorna raztopina ima prevodnost = 0, potem pa sledijo blagi akacijevi medovi, ki imajo nekje do 0,33 mS/cm3, cvetlični pa do 0,80 mS/cm3. Več od tega so gozdni medovi.

Dovoljena vlaga v medu je do 22% za prodajo medu v Sloveniji. Medtem ko za Slovensko blagovno znamko ne sme presegati 18,6%.

Recimo da izmeriš da ima tvoj med 18% vlažnost. Za prodajo pa more bit največ 22%. Pač imaš dovolj "lufta" da namešaš sladkorne raztopine, da povečaš kvaniteto (to tudi počnejo).

Bolj se boj mešanja medov iz tujine (kar pa lokalec ne bo počel). Kar pa seveda lahko počnejo po evropski zakonodaji, hvala bogu da morajo označit to na etiketi.

Vikking je 27. apr 2013 ob 21:46 izjavil:

Problem je: za dodajanje sladkorne raztopine ko je sezona v polnem teku. Da je donos iz narave namesto 1kg na dan, pač veliko večji. Tako se pridobi na kvantitativi med je "prazen", čebelar pa osel.

Točno to sem hotel povedati, da počnejo - hranijo s sladkorjem čez celo sezono, da povečajo količino pridelka. In v društvu sorodnika je to pravilo, ne izjema. Bom pa prav vprašal koliko sladkorja porabi na leto.

Letos je bila neobičajno dolga zima, potem so pa rastline ozelenele in zacvetele v bistveno krajšem časovnem razdobju, kot običajno. Čebele so, samo so vsepovsod razpršene - skratka, ne morejo "podelati" vsega, kar cveti.

O.

Ne rabim jih šteti. Ampak tisti ki se dejansko ukvarjamo s čebelami (čeprav le hobi) in ponavadi opazujemo sadno drevje ko bujno cveti, kaj se dogaja, jih letos ni.

V tujini sistem izposoje panjev (čebeljih družin) proti plačilo za opraševanje poznajo. Sploh npr. v Novi zelandiji, za večje nasade pa sploh ni vprašanje da se tega ne bi posluževali.
Lahko povem da letos ljudje kličejo če je možno dobiti kakšno čebeljo družino, za oprašiti kakšen manjši ali večji nasad.

Nevem koliko ste bili v času prvega cvetenja sadnih dreves pozorni. Jaz sem vsako leto, sploh pri starejši češnji ki je ogromna, vsa v belem cvetju, vsako leto dobesedno buči od čebel ko se razcveti in jo obsije sonce. Letos je bilo opaziti nekaj čmrljev in drugih insektov. Opazit čebelo je bila prava redkost.

Letošnji pogoji v času cvetenja so idealni (nič dežja) in primerna temperatura. Čebel pa?

RejZoR je 1. maj 2013 ob 07:13 izjavil:

Ponavadi je bil problem, da je vse začelo cvetet, pol pa je vmes prišel kakšen hud naliv in je uničilo vse cvetove. To se je kar ene parkrat zgodilo v preteklih letih.

Dolga zima, slabo razvite družine. Smo jih 3 dni nazaj vozili na oljno repico, še dimit ni bili treba,
ker ni blo nobenih grozdov vzuni ob 8 zvečer, kjub toplim temperaturam.

Ima LR panje ali AŽ panje, Kar pomeni so tile AŽ tudi različnih velikosti (prostornina). Kar pomeni da je lahko število čebel od 40.000 do 90.000. Delamo samo na LR panjih, kolega pa tudi pozimi organizira še kakšno predavanje.

Pomembno je tudi kdaj zadnjič točimo med iz čebelje družine, kakšen je bil donos med zadnjim točenjem in časom ko moramo krmiti. Če smo čebelam pobrali vse zaloge, do jeseni pa nimajo nič rezerve, bomo morali pošteno krmiti.
Konec koncev pa lahko samo enkrat točiš med, druga točnja pa se pusti. Pa verjetno ne bo treba skoraj nič krmiti.

Pozabil sem povedati da tu je tudi všteta izdelave pogače (sladkor, voda, med, cvetni prah). Ki se uporablja zgodaj spomladi.

Mercatorjev med, ki ga proizvaja Medex, naj bi bil srbski.

Okapi je 30. apr 2013 ob 19:39 izjavil:

Letos je bila neobičajno dolga zima, potem so pa rastline ozelenele in zacvetele v bistveno krajšem časovnem razdobju, kot običajno. Čebele so, samo so vsepovsod razpršene - skratka, ne morejo "podelati" vsega, kar cveti.

O.

Ja tako na redko so, da se prav ne spomnim da bi videl sploh kakšno čebelo letos... pa nam cveti drevje itd.

Motiš se ti. Čebele nabirajo tam, kjer je bližje, in kot razpršeno nisem mislil, da gre vsaka po svoje, ampak če sedaj dovolj paše najdejo blizu panja, ker vse živo cveti, pač ne pridejo do malo bolj oddaljenega sadovnjaka, do katerega so prišla prejšnja leta, ko je sadno drevje cvetelo prej (ali kasneje) kot tisto, kar cveti bližje panjem.

O.

Ne čebel niti čmrljev ni videti ! Preverjeno na več različnih lokacijah, med seboj oddaljenih 30 km, kjer je do zdaj vsako leto kar mrgolelo brencljev.

Aja, razpršene so .
Verjameš sam sebi take traparije ?

Danes sem prav gledal. Cel dan niti ene, nikjer. Od sorodnikov sem videl 1 oso in 1 sršena.

Češnje na vrtu so letos cvetele, kot že dolgo ne. A češenj bo zelo malo...

Okapi je 4. maj 2013 ob 02:47 izjavil:

Kot rečeno - stopi do čebelnjaka. Če ne boš videl nobene čebele, potem jih res ni, če jih boš videl, pa to pomeni, da so pač nekje našle bližjo ali boljšo pašo od sadnega drevja.

O.

Gre se za to, da se je zima razvlekla, čebelam pa je zmanjkalo hrane, tako da so v bistvu odkrito zalego uničle, hranilo pa pojedle da so preživele (če hočeš kanibalizem).
V bistvu je čebelam zmanjkala cela generacija pašnih čebel. Saj je potrebno vedeti, da vse čebele v panju niso nabiralke... Zakar je potreben cel mesečni ciklus. Če manjka generacija pašnih čebel, pa je isto, da pripelješ na delo 50 ljudi, 1 dela, ostalih 49 pa ga gleda.

40 močnih družin je dovolj, da pokrijejo radius 3km obilne paše.

Čmrlji so kar lepo prisotni (in iščejo nastambo). Je pa nekajkrat več teh prokletih os.

Kolega čebelari (sedaj ima vzrejališče matic). Tako mu že zadnjih cca. 8 let pomagam, pomagam ko lahko, pač včasih je več časa, včasih manj.


Nasvet: Najprej si preberi kakšno knjigo o osnovah čebelarjenja. Potem pa poiščeš najbližje čebelarsko društvo in izraziš svoje želje. Če je društvo organizirano in želi pomagati, potem ti bodo z nasveti, mogoče kje se organizira kakšen tečaj tudi pomagali.