cilj, bistvo, namen ali roka sindikata

Ob glasnem sindikatu v zavzetosti za zaščito najrevnejšega sloja, in besedni predvolilni konkurenci politike, da bo več jemala bogatim kot revnim se čez noč zgodi, da se zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za brezposelne osebe poveča za 160 EUR oziroma za dobrih 320%.

Skozi dolgoletno spremljanje poročil in skupnih rezultatov politike in sindikata spoznavaš, da sta sindikat in politika v resnici skupen zaveznik. Medsebojno usklajevanje zahteva veliko dodatne energije in je lahko le krinka, kar na koncu vodi v slabši rezultat skupnega dobrega Slovenije, ker politiki zmanjka časa-energije za druge produktivne stvari.
Glasen sindikat skozi pljuvanje po politiki in da bo naredil vse da bo zaščitil prizadetega državljana pravzaprav prevzema del odgovornosti politike nase, kar ji politika poplača z dopuščanjem da se sploh vtika v politiko in si lahko tako dela reklamo, čeprav bistvo sindikata sploh ni lobiranje ampak ščitenje od politike napisanih pravic, da podjetje naprimer ne odpusti delavca kakor ji paše.
Ljudstvo na volitvah ni volilo, da bo na državo vplival sindikat. Politiki sami morajo vedet kaj in kako je za državo najbolje, brez vplivanja lobijev, ki se borijo za svoj obstanek.
Politiki bo seveda všeč da ji nekdo pere roke, zraven pa lahko tudi pobira davke bajnim zaslužkom sindikata.

Rezultat obljub pa se pojavi čez noč: 320% višja cena za najnižji sloj.
Kako se bo odzval sindikat, ki se pravzaprav ne bi smel vtikat v politiko, pa se vseeno. Kako se bo spopadel s procentualnim dejstvom, na način da bo čim manj obtožil sebe in politiko? Popraskal se bo po glavi in potolažil ljudstvo naj še malo potrpi in ne prekine vplačevanja računov v blagajno, ker da se bo v prihodnjih mesecih stvar popravila.
Potem pa se vrata zaprejo in skupni politični sindikalni žur do jutranjih ur je tu. Denarja za plače bo namreč spet dovolj. Hvala revnim.

Sindikat, kot tak, naj bi bil lobi skupine, ki naj bi se zavzemal za širše pravice te skupine. Kratkoročne in dolgoročne. Če to dela, nimam nič proti. Je pa izraz zlorabljan sto na uro. Od komunističnih piknikov do mafije in semolčigovorstva (aka, na vse jezni dečko, ki laja in maha z repom hkrati).