Forum » Šola » Goljufiva izobrazba
Goljufiva izobrazba
kr1ženska ::
Takrat so vsi to delal. Pred desetimi leti, sestra ni šla na izpit brez plonkičev. Veliko krat so si med sabo sošolci/sošolke celo kopirali plonkiče. So bili preveč leni delat svoje. A jebi ga! takrat je blo to popularno.
Phantomeye< na faksu še nisem plonkala-nimam jajc in mi niti ni v interesu, diplomo pa še pišem. Nima me česa biti strah.
Politika je svinska reč. Ker nimajo več drugega, so se spravili na te stvari.
Ponarejanje diplomskih del - ni prav ampak mislim da je AnS povedal vse.
Phantomeye< na faksu še nisem plonkala-nimam jajc in mi niti ni v interesu, diplomo pa še pišem. Nima me česa biti strah.
Politika je svinska reč. Ker nimajo več drugega, so se spravili na te stvari.
Ponarejanje diplomskih del - ni prav ampak mislim da je AnS povedal vse.
Do not take life too seriously. You will never get out of it alive.
Elbert Hubbard
Elbert Hubbard
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: kr1ženska ()
Phantomeye ::
Takrat so vsi to delal. Pred desetimi leti, sestra ni šla na izpit brez plonkičev. Veliko krat so si med sabo sošolci/sošolke celo kopirali plonkiče. So bili preveč leni delat svoje. A jebi ga! takrat je blo to popularno.
Phantomeye< na faksu še nisem plonkala-nimam jajc in mi niti ni v interesu, diplomo pa še pišem. Nima me česa biti strah.
Ne govori, da je bilo takrat drugače. Plonkanje je zdaj prisotno v prav tolikšni meri, kot takrat. Le da je zdaj še bolj dovršeno. Zdaj lahko plonkiče tiskaš, daš na mobitel, itd. Kolega je naredil izpit iz matematike na FE z uporabo WolframAlpha na svojem galaxyu.
Itak je pa govora v preverjanju diplom, tako da se nikar ne sklicuj, da je bilo takrat 'drugače'. Tudi če je bilo res, potem lahko vidiš, zakaj je zadeva v sranju.
lambda ::
Martin Krpan je izjavil:
Bi bilo potrebno vse diplomske zadnjih 30 let poslati skozi tisti program za odkrivanje plagijatorstva.
Po moje bi bil težak cirkus.
Bo pa še trajalo preden bo kdo odprl to pandorino skrinjico ...
Bedarija. To je preteklost in naj ostane preteklost. Takrat so bili drugi časi.
Raziskuje naj se samo ponarejena spričevala.
Bedarija je to, kar predlagaš ti - diploma je predpogoj za spričevalo. V kolikor nekdo na trgu dela nastopa z nekim papirjem in ima s tem dostop do nekaterih položajev, do katerih drugi, ki so brez tega papirja, ne morejo - potem je edino prav, da so si ta papir tudi prislužili s svojim delom. Če je tvoja diploma plagiat, si pač tega papirja ne zaslužiš.
kr1ženska ::
Martin Krpan je izjavil:
Bi bilo potrebno vse diplomske zadnjih 30 let poslati skozi tisti program za odkrivanje plagijatorstva.
Po moje bi bil težak cirkus
Bo pa še trajalo preden bo kdo odprl to pandorino skrinjico ...
Bedarija. To je preteklost in naj ostane preteklost. Takrat so bili drugi časi.
Raziskuje naj se samo ponarejena spričevala.
Bedarija je to, kar predlagaš ti - diploma je predpogoj za spričevalo. V kolikor nekdo na trgu dela nastopa z nekim papirjem in ima s tem dostop do nekaterih položajev, do katerih drugi, ki so brez tega papirja, ne morejo - potem je edino prav, da so si ta papir tudi prislužili s svojim delom. Če je tvoja diploma plagiat, si pač tega papirja ne zaslužiš.
Ok. Imate prav. Se strinjam.
Do not take life too seriously. You will never get out of it alive.
Elbert Hubbard
Elbert Hubbard
lambda ::
Plonkanje je stvar posameznega izpita. Če nekoga takrat dobijo, ga pač dobijo. Če ga ne, je izpit opravil in kakršnokoli oporekanje leta kasneje je precej jalovo početje. Pustimo sedaj morda izjeme kot je ta, da pošlješ nekoga drugega opravljati izpit. To slednje je pač čez mejo, tako kot to, da je diploma plagiat.
Pri diplomi bi se ljudje morali zavedati, da je to njihovo delo, ki bo šlo v arhiv in na vpogled drugim v knjižnico. Precej drugačna kategorija, kot pa z WolframAlpha narediti izpit iz matematike.
Pri diplomi bi se ljudje morali zavedati, da je to njihovo delo, ki bo šlo v arhiv in na vpogled drugim v knjižnico. Precej drugačna kategorija, kot pa z WolframAlpha narediti izpit iz matematike.
Phantomeye ::
Plonkanje je stvar posameznega izpita. Če nekoga takrat dobijo, ga pač dobijo. Če ga ne, je izpit opravil in kakršnokoli oporekanje leta kasneje je precej jalovo početje. Pustimo sedaj morda izjeme kot je ta, da pošlješ nekoga drugega opravljati izpit. To slednje je pač čez mejo, tako kot to, da je diploma plagiat.
Pri diplomi bi se ljudje morali zavedati, da je to njihovo delo, ki bo šlo v arhiv in na vpogled drugim v knjižnico. Precej drugačna kategorija, kot pa z WolframAlpha narediti izpit iz matematike.
Sam moraš biti pa res norec, da si taka ninja, da loh tipkaš kalkulacije v giga telefon in hkrati spremljaš dogajanje v prostoru :D
Invictus ::
Študentje bodo hoteli vedno plonkat. Ker smo ljudje v osnovi leni. zato pač plonkanje. Po možnosti na osnovi socialističnega sodelovanja.
Ko bodo univerza in podjetja ustvarila neko tekmovalno okolje, kjer bodo najboljši študentje dobili najboljše službe, potem in malo bolj resno opravljanje izpitov kot na zahodnih univerzah, potem bodo študentje videli da študij ni za žurke in delo, pa malo plonkanja zraven, ampak da je to naložba v prihodnost. Da se je dobro kaj naučiti na fakulteti. Ne glede na to kako butast program ima.
V UK ti na večini univerz omogočajo eno opravljanje izpita. Če padeš, ga lahko še enkrat opravljaš. Potem pa adijo ... Sledi izpis iz fakultete.
Ko bodo univerza in podjetja ustvarila neko tekmovalno okolje, kjer bodo najboljši študentje dobili najboljše službe, potem in malo bolj resno opravljanje izpitov kot na zahodnih univerzah, potem bodo študentje videli da študij ni za žurke in delo, pa malo plonkanja zraven, ampak da je to naložba v prihodnost. Da se je dobro kaj naučiti na fakulteti. Ne glede na to kako butast program ima.
V UK ti na večini univerz omogočajo eno opravljanje izpita. Če padeš, ga lahko še enkrat opravljaš. Potem pa adijo ... Sledi izpis iz fakultete.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
deltacqb ::
V srednji šoli sem plonkal, ker sem bil v puberteti in mi je bla šola na zadnjem mestu. Na dodiplomcu in podiplomcu pa nikoli, ker se je blo lažje predelat snov in se jo naučit. Si šel na izpit, brez skrbi napisal v tisti uri ali uri in pol ter šel domov.
Na tujih (dobrih) univerzah je tako, da enkrat opravljaš izpit. tako je bilo pri moji ženi, ki je študirala v Gradcu. Vendar te na izpit tako pripravijo, da je nemogoče pasti, če si bil na vseh predavanjih. Tako, da ni tako hudo kot se sliši. Če pa si nek študent, ki je tam, da lahko je kosila po 2.5 € (mimogrede, v Avstriji ni študentskih bonov in podobnih ugodnosti), greš kar hitro domov.
Na tujih (dobrih) univerzah je tako, da enkrat opravljaš izpit. tako je bilo pri moji ženi, ki je študirala v Gradcu. Vendar te na izpit tako pripravijo, da je nemogoče pasti, če si bil na vseh predavanjih. Tako, da ni tako hudo kot se sliši. Če pa si nek študent, ki je tam, da lahko je kosila po 2.5 € (mimogrede, v Avstriji ni študentskih bonov in podobnih ugodnosti), greš kar hitro domov.
Smurf ::
- V OS nisem plonkal, ni imelo smisla, ker je bilo vse itak trivialno.
- V gimnaziji sem, ker se mi je zdelo veliko snovi balasta in nesmiselnega (pa priznam tudi, da sem bil len).
- Na faksu me je snov zanimala, zato sem se jo v vecina primerov z veseljem naucil (pa naceloma je bila dobro zasnovano, vecina profesorjev je iskalo razumevanje snovi ne nekih definicij). Plonkati tako ni imelo smisla, ker sem tako in tako vedel vec od ostalih. Sem pa preklinjal pri obeh druzboslovnih predmetih, ekonomiji in anglescini, sploh pri anglescini je bila profesorica (tisti, ki ste bili na FRI ali FE boste vedeli) pravi soncek.
To da nisem plonkal na faksu in dejstvu, da sem hotel dobro razumeti snov, je bila verjetna ena izmed mojih boljsih odlocitev v zivljenju. Tako sem odnesel precej vec in sedaj lahko uzivam v zanimivi in dobro placani sluzbi.
- V gimnaziji sem, ker se mi je zdelo veliko snovi balasta in nesmiselnega (pa priznam tudi, da sem bil len).
- Na faksu me je snov zanimala, zato sem se jo v vecina primerov z veseljem naucil (pa naceloma je bila dobro zasnovano, vecina profesorjev je iskalo razumevanje snovi ne nekih definicij). Plonkati tako ni imelo smisla, ker sem tako in tako vedel vec od ostalih. Sem pa preklinjal pri obeh druzboslovnih predmetih, ekonomiji in anglescini, sploh pri anglescini je bila profesorica (tisti, ki ste bili na FRI ali FE boste vedeli) pravi soncek.
To da nisem plonkal na faksu in dejstvu, da sem hotel dobro razumeti snov, je bila verjetna ena izmed mojih boljsih odlocitev v zivljenju. Tako sem odnesel precej vec in sedaj lahko uzivam v zanimivi in dobro placani sluzbi.
aurori ::
- če si sam narediš plonkce: no problem, saj je tvoje avtorsko delo, si se poglobil v snov, in si si sam sestavil ta pripomoček
- če prepišeš diplomo: big problem, ker prodajaš delo drugih kot svoje. diploma je konec koncev samostojno samostojno znanstvenoraziskovalno delo in če tega nisi sposoben opravit, si nikakor ne zaslužiš visokošolske izobrazbe. Ker to je point univerze.
- če ponarejaš spričevala: moj bog, kje ti je čast? Pa tudi kaj je ta obsedenost politikov z doseganjem neke stopnje izobrazbe? mene me prav nič ne moti, če bi v parlamentu sedel kak self made man.konec koncev morajo biti noter predstavniki vsega ljudstva, ne le izobraženega dela (in predvsem nihče iz fake izobraženega).
Se popolnoma strinjam s teboj :)
Amor ac deliciae generis humani.
Daedalus ::
@OP - to je zgolj logična posledica važno je imeti papir miselnosti, ki je zelo popularna tod naokoli. Nič kaj pretresljivega, TBH. Lepo pokaže odnos celotne družbe do izobrazbe, sposobnosti in kritičnega mišljenja. Nezaželeno na ravni višji od važno je imeti papir.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
driver_x ::
Plonkanje je nekaj povsem drugega kakor preposovanje diplome. Jaz sem hodil v srednjo šolo pred nekaj desetletji in takrat je bilo plonkanje predvsem odraz iznajdljivosti. Ob takratni dostopnosti tehnologije je bilo plonkanje precej težje, a nas to ni oviralo, da se ne bi posluževali vsega živega, tudi prisluškovalnih naprav. Za pripravo smo porabili precej več časa, kakor bi ga za učenje. Takrat smo za izdelavo radijskega oddajnika zbirali pokvarjene radijske sprejemnike, da smo prišli do elektronskih komponent, tudi načrtov za izdelavo ni bilo tako enostavno za dobiti, kakor danes z uporabo interneta.
m0LN4r ::
OS - plonkanja ni bilo (nima smisla)
SŠ - plonkanja je blo sam, če je blo nujno
Fax - Plonkanje, če je možno.
Vedno zavidam sošolcem, ki so imeli smartphone (jaz mam še vedno dumphone) in so si naložili ppt (300 diapozitivov) in lepo z iskanjem nardili izpit. Pa da tiste talente z dolgimi lasi, slušalko in mp3ji ne omenjam :D
Men je škoda, da obstajajo izpiti, kjer imaš vprašanja iz tistih bustastih prosojnic od prof. kjer je napisano svašta teorije, nakladanje dejstev, definicij iz drugih knjig itd.
Na teh izpitih so pa edini pravilen odgovor seveda dobesedno napiflane definicije iz teh slajdov, ki so stari ene 10 let in se samo datum spreminja na njih.
Recimo predmete, kot so matematika (ki sem jih imel 4) sem nardil kot šus, brez plonkanja in učenja, ker so me asist. in prof. tako dobro pripravili. Če bi se učil bi mel pač tolko višjo oceno.
Pri predmetih, ko pa je na izpitu samo neka gola teorija, neke definicije in na predavanjih ti bere slajde, ki si jih lahko doma prebereš. Pa da bi se to učil? WTF. Pa ko se greš učit za praktični del izpita pa nimaš pojma od kod bi vzel razlago, postopek, ker ga ni.
Ker edina stvar, ki si jo dobil od prof. so neki slajdi, kjer ni čist nič koristnega napisano. Pol se pa prof. čudijo, da se plonka, plačuje inštrukcije, da ti nekdo pokaže stvari, ki ti jih prof. ne.
2.
Najbolj me pa še moti to, da pri teh predmetih dobijo tisti vse točke, ki dobesedno prepišejo stvari iz slajdov in ne razumejo ničesar.
Tisti, ki se pa uči pa razume in napiše s svojimi besedami pa ne, ker to ni po okusu prof. oz. to po njegovem ni pravilno in se mu sploh ne da ukvarjati z odgovori, ki so različni kot pa njegovo nakladanje na slajdih.
V teh treh letih faksa je bil le en prof. ki je zahteval, da za odgovor napišeš kako ti sam razumeš zadevo z svojimi besedami in izrecno rekel, da ne sme biti odgovor iz njegove razlage/snovi. Tam so se pa ocene obrnile na glavo. Tisti, ko so bili vajeni švinglat so padli po vrsti.
Takih prof. in pristopov bi moralo biti več. Samo nažalost je tist drug način lažje za prof. izvest, kot pa brat vsak odgovor posebej in ga ocenit.
SŠ - plonkanja je blo sam, če je blo nujno
Fax - Plonkanje, če je možno.
Vedno zavidam sošolcem, ki so imeli smartphone (jaz mam še vedno dumphone) in so si naložili ppt (300 diapozitivov) in lepo z iskanjem nardili izpit. Pa da tiste talente z dolgimi lasi, slušalko in mp3ji ne omenjam :D
Men je škoda, da obstajajo izpiti, kjer imaš vprašanja iz tistih bustastih prosojnic od prof. kjer je napisano svašta teorije, nakladanje dejstev, definicij iz drugih knjig itd.
Na teh izpitih so pa edini pravilen odgovor seveda dobesedno napiflane definicije iz teh slajdov, ki so stari ene 10 let in se samo datum spreminja na njih.
Recimo predmete, kot so matematika (ki sem jih imel 4) sem nardil kot šus, brez plonkanja in učenja, ker so me asist. in prof. tako dobro pripravili. Če bi se učil bi mel pač tolko višjo oceno.
Pri predmetih, ko pa je na izpitu samo neka gola teorija, neke definicije in na predavanjih ti bere slajde, ki si jih lahko doma prebereš. Pa da bi se to učil? WTF. Pa ko se greš učit za praktični del izpita pa nimaš pojma od kod bi vzel razlago, postopek, ker ga ni.
Ker edina stvar, ki si jo dobil od prof. so neki slajdi, kjer ni čist nič koristnega napisano. Pol se pa prof. čudijo, da se plonka, plačuje inštrukcije, da ti nekdo pokaže stvari, ki ti jih prof. ne.
2.
Najbolj me pa še moti to, da pri teh predmetih dobijo tisti vse točke, ki dobesedno prepišejo stvari iz slajdov in ne razumejo ničesar.
Tisti, ki se pa uči pa razume in napiše s svojimi besedami pa ne, ker to ni po okusu prof. oz. to po njegovem ni pravilno in se mu sploh ne da ukvarjati z odgovori, ki so različni kot pa njegovo nakladanje na slajdih.
V teh treh letih faksa je bil le en prof. ki je zahteval, da za odgovor napišeš kako ti sam razumeš zadevo z svojimi besedami in izrecno rekel, da ne sme biti odgovor iz njegove razlage/snovi. Tam so se pa ocene obrnile na glavo. Tisti, ko so bili vajeni švinglat so padli po vrsti.
Takih prof. in pristopov bi moralo biti več. Samo nažalost je tist drug način lažje za prof. izvest, kot pa brat vsak odgovor posebej in ga ocenit.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM
Trade Republic 38MVDVXM
deltacqb ::
Vsako prepisovanje in goljufanje na faksu in kasneje je absolutno nedopustno. Ne glede na to, kaj profesor zahteva. Če je profesor nemogoč se lahko o tem obvesti dekana. Mi smo to naredili in se je prof zamenjal. Če dobi dekan feedback od večine študentov na vseh programih, kjer ta profesor uči bo ukrepal. Res pa je, da je bilo to na zasebni fakulteti, kjer smo študij plačali.
Da pa ne bo pomote: enako so hoteli storiti za profesorico, vendar je ta dokazala, da ne zahteva nič groznega in je bila pritožba plod lenih študentov, ki so želeli enostavno pluti skozi program.
Ni mi jasno kako lahko nekdo napiše, da prepisovanje na fakulteti ni nič takega. Me zanima, če potem ko iščejo zaposlitev tudi napišejo poleg, da so prepisovali in da njihov rezultat ni v resnici tak. V srednji šoli še to nekako gre, ker je praksa tista, ki naredi človeka s poklicem. Na terciarnem nivoju pa se ne gre samo za golo veščino, tu je še razumevanje, razmišljanje, etika, ...
Da pa ne bo pomote: enako so hoteli storiti za profesorico, vendar je ta dokazala, da ne zahteva nič groznega in je bila pritožba plod lenih študentov, ki so želeli enostavno pluti skozi program.
Ni mi jasno kako lahko nekdo napiše, da prepisovanje na fakulteti ni nič takega. Me zanima, če potem ko iščejo zaposlitev tudi napišejo poleg, da so prepisovali in da njihov rezultat ni v resnici tak. V srednji šoli še to nekako gre, ker je praksa tista, ki naredi človeka s poklicem. Na terciarnem nivoju pa se ne gre samo za golo veščino, tu je še razumevanje, razmišljanje, etika, ...
kmetek ::
recimo kakšni zdravniki, da bi plonkali a? pa lepo tablic
a pred operacijsko mizo pa gremo operirat?
a pred operacijsko mizo pa gremo operirat? deltacqb ::
Po mojem mnjenju velja enako za ostala dela: kako lahko nekdo zavazame vodilni položaj na neki upravni enoti, če pravzaprav nima kvalifikacij za to delovno mesto oziroma so pridobljene z goljufanjem? Rezultat je, da so na vodilnih mestih, torej pomembnih, ljudje, ki tam ne bi smeli biti.
Mehmed ::
Tbh, ce bi imel na izbiro spucat folk s ponarejenimi diplomami pa takimi, ki so prisli not preko vez, izberem slednje. Prvi so se vsaj malo potrudili.
lambda ::
V resničnem življenju je pomembno predvsem to, da problem rešiš.
Potrebno se bo odločit kaj bo kriterij za določena delovna mesta. Kolikor vem, v javni upravi ni delovnih mest, kjer bi pisalo, da je važno predvsem to, da problem rešiš. Tam rabiš papir (in veze). Dokler lahko določeno delovno mesto dobiš samo z diplomo, tako dolgo ponarejenih spričeval in plagiatorstva pri diplomi ne smemo tolerirati.
deltacqb ::
Tudi to ni res. Preveč so se ljudje spravili na javno upravo in zdaj je samoumevno, da je tam vse slabo. Ne obstaja države na svetu, ki ne bi imela javne uprave. Na žalost je večina slabega kadra še iz prejšnjega režima, ker so se navadili na privilegije, ki so značilni za t.i. Webrovo javno upravo.
Zanjo je značilna senioriteta, torej dlje časa kot si na delovnem mestu več veljave imaš. Pri tem ni pomembno, če napreduješ v znanju in storilnosti. (tako na hitro razloženo). Svetla točka so mlajše generacije, ki bi rade delovale po skandinavskem principu (in tudi anglo-saškem) t.j. po principu novega javnega menedžmenta. Tu pa štejejo rezultati.
Tako kot marsikje drugje (npr. v politki) je tudi tu prišel čas, da se generacije zamenjajo. In potem pridemo do naslednjega problema: trenutna generacija se vzgaja pod permisivno vzgojo, torej so navajeni delati kar je fajn. In fajn je priti čim lažje do delovnega mesta, torej prepisovanje, ponarejanje, čim manj truda, čim boljše delovno mesto. In spet smo v r...
Zanjo je značilna senioriteta, torej dlje časa kot si na delovnem mestu več veljave imaš. Pri tem ni pomembno, če napreduješ v znanju in storilnosti. (tako na hitro razloženo). Svetla točka so mlajše generacije, ki bi rade delovale po skandinavskem principu (in tudi anglo-saškem) t.j. po principu novega javnega menedžmenta. Tu pa štejejo rezultati.
Tako kot marsikje drugje (npr. v politki) je tudi tu prišel čas, da se generacije zamenjajo. In potem pridemo do naslednjega problema: trenutna generacija se vzgaja pod permisivno vzgojo, torej so navajeni delati kar je fajn. In fajn je priti čim lažje do delovnega mesta, torej prepisovanje, ponarejanje, čim manj truda, čim boljše delovno mesto. In spet smo v r...
Martin Krpan ::
Imaš prav , veliko je raznih starih kadrov z Kumrovško šolo in podobnim , skratka grebatorjev , ki so jim tudi v drugih visokošolskih ustanovah podelili diplome na lepe oči , samo zato ker so bili člani partije.
Sem pa presenečen kakšni tepci tudi danes pregurajo skozi visokošolski sistem.
Sem pa presenečen kakšni tepci tudi danes pregurajo skozi visokošolski sistem.
Invictus ::
Martin Krpan je izjavil:
Imaš prav , veliko je raznih starih kadrov z Kumrovško šolo in podobnim , skratka grebatorjev , ki so jim tudi v drugih visokošolskih ustanovah podelili diplome na lepe oči , samo zato ker so bili člani partije.
Sem pa presenečen kakšni tepci tudi danes pregurajo skozi visokošolski sistem.
Je pa tudi res da je tukaj na forumu ogromno pametnjakovičev, ki se niso uspeli pregurati skozi naš trivialen izobraževalni sistem.
Če je tako lahek in oni tako pametni, bi to opravili z levo roko ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
mailer ::
Trivialen ravno ni, naravoslovni faksi so kar zahtevni in se nikakor ne morejo primerjat z družboslovnimi papir je vreden pa isto, heh. Če gledaš od daleč je vse enostavno, ko pa probaš pa vidiš, da je treba imeti kar nekaj predznanja. Vse, ki so prišli do diplome na čuden način pa izterjat za vse plače za nazaj za razliko v plačilnih razredih plus odpoved. Sam je hudič, bi določenim ustanovam povprečna izobrazba takoj padla za 1 stopnjo.
Phantomeye ::
Trivialen ravno ni, naravoslovni faksi so kar zahtevni in se nikakor ne morejo primerjat z družboslovnimi papir je vreden pa isto, heh. Če gledaš od daleč je vse enostavno, ko pa probaš pa vidiš, da je treba imeti kar nekaj predznanja. Vse, ki so prišli do diplome na čuden način pa izterjat za vse plače za nazaj za razliko v plačilnih razredih plus odpoved. Sam je hudič, bi določenim ustanovam povprečna izobrazba takoj padla za 1 stopnjo.
"Papir je vreden pa isto"
In kako točno enakovrednost papirjev osebno vpliva na posameznika? Če imaš v sobi enega družboslovca z diplomo in enega naravoslovca z diplomo. Zakaj bi moralo biti dejstvo, da sta po izobrazbi enakovredna, biti problem? Razen ega? Študij ni tekma kdo je bil tekom slednjega večji mučenik. Ljudje imamo različne interese, zato študiramo različna področja.
M-XXXX ::
recimo kakšni zdravniki, da bi plonkali a? pa lepo tablic
Mi imamo na strojni fakulteti kar nekaj predmetov (profesorjev) kjer je dovoljeno praktično vse. Knjige, zapiski, vaje, naloge, predavanje, vse...
Zakaj?
Na šihtu vas tudi ne bodo zaprli v prazno sobo in rekli: naredi to pa to!
mailer ::
In kako točno enakovrednost papirjev osebno vpliva na posameznika? Če imaš v sobi enega družboslovca z diplomo in enega naravoslovca z diplomo. Zakaj bi moralo biti dejstvo, da sta po izobrazbi enakovredna, biti problem?Ob kateremkoli problemu bi imel ob sebi raje inženirja gradbeništva, informatike ali strojništva kot pa komunikologa, filozofa ali obramboslovca. Pa ne bom več smetil teme, ker je čist off topic. Nič nimam proti družboslovnim faksom, je pa učinek omenjenih diplomantov v družbi znan. Premalo dodane vrednosti.
Menda omenjena "poslanka" odhaja, verjetno na "boljše" delovno mesto, z manj stresa in bliskavicami.
Phantomeye ::
In kako točno enakovrednost papirjev osebno vpliva na posameznika? Če imaš v sobi enega družboslovca z diplomo in enega naravoslovca z diplomo. Zakaj bi moralo biti dejstvo, da sta po izobrazbi enakovredna, biti problem?Ob kateremkoli problemu bi imel ob sebi raje inženirja gradbeništva, informatike ali strojništva kot pa komunikologa, filozofa ali obramboslovca. Pa ne bom več smetil teme, ker je čist off topic. Nič nimam proti družboslovnim faksom, je pa učinek omenjenih diplomantov v družbi znan. Premalo dodane vrednosti.
Menda omenjena "poslanka" odhaja, verjetno na "boljše" delovno mesto, z manj stresa in bliskavicami.
Precej slabo, da predalčkaš sposobnosti ljudi na podlagi njihove izobrazbe. Če človek ni sposoben reševati problemov sploh ni pomembno kakšen papir ima v žepu.
Sicer pa, če se že gremo to igro. Me zanima na kak način bo strojnik reševal ekonomske probleme in pravne probleme. Če že praviš, da so diplomanti strojništva, gradbeništva, itd boljši pri reševanju katerih koli problemov na katerem koli področju.
lambda ::
Ob kateremkoli problemu bi imel ob sebi raje inženirja gradbeništva, informatike ali strojništva kot pa komunikologa, filozofa ali obramboslovca. Pa ne bom več smetil teme, ker je čist off topic. Nič nimam proti družboslovnim faksom, je pa učinek omenjenih diplomantov v družbi znan. Premalo dodane vrednosti.
Vse te ljudi rabimo in filozof ni apriori nič manj vreden od gradbenika. Tako pavšalno zaničevanje nekih poklicev je bedarija. Problem je pa v tem kako se to ali si dober v poklicu, odrazi v realnosti. Ko bo strojnik zanič, bo brez službe. Ko bo komunikolog zanič, mu bo pa že nekdo nekj zrihtal v javni upravi. In bo nek drug, dober komunikolog, ostal brez službe. Ali pa učitelj, upravno okence ali obramboslovec ...
deltacqb ::
Poslanka odhaja, dva tedna se bo še govorilo o njej, potem pa bo vse pozabljeno. Plačo je vlekla, zakonodajo so si (poslanci) spisali na način, da se jim ne zgodi nič, raja pa ima svoje probleme. Vse to je še ostanek 20 letnega uživanja poslancev. Omenjena je pač prišla malo prepozno. Tako kot vlagatelj pride prepozno, ker je videl, da je nekdo fino služil v preteklosti. Zdaj pa bi še on rad, ampak je prepozen, ker se je trg že obrnil.
No naš politični prostor se tudi obrača počasi in ona je pač ena izmed žrtev. Če mi ne bi bili banana republika bi ona že imela preiskovalce na vratih, položnice bi se že pisale, dacarji pa bi ogledovali premoženje in ocenjevali koliko je vredna hiša ali stanovanje, ki ga ima.
Ko bi trem poslancem to vzeli in jih postavili na ulico tako kot 120 000 + brezposelnih, bi se gospoda hitro naučili, da se ni dobro igrati. Tako pa bo vse skupaj minilo relativno mirno.
No naš politični prostor se tudi obrača počasi in ona je pač ena izmed žrtev. Če mi ne bi bili banana republika bi ona že imela preiskovalce na vratih, položnice bi se že pisale, dacarji pa bi ogledovali premoženje in ocenjevali koliko je vredna hiša ali stanovanje, ki ga ima.
Ko bi trem poslancem to vzeli in jih postavili na ulico tako kot 120 000 + brezposelnih, bi se gospoda hitro naučili, da se ni dobro igrati. Tako pa bo vse skupaj minilo relativno mirno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: deltacqb ()
Invictus ::
Na FRI si imel včasih lahko na izpitih vso dokumentacijo. Razen pri matematikah in Mihelčiču 
.
Kljub temu je bila uspešnost izpitov pod 30%. Ne vem kako je na ostalih faksih, ampak bi rekel da tega nihče ne meri.
Kar se tiče družboslovnih poklicev, ja ljudje naj jih študirajo, samo naj potem ne pričakujejo službe, če je pa ponudbe preveč. Vsak si mora svoj kruh izborit na podlagi svojih sposobnosti. Vsaj v teoriji.
Ko bodo družboslovci naredili svoj realen sektor, s svojimi podjetji, ponujali svoje storitve na trgu in jih dobili plačane (tudi v tujini) ter namesto izplačevalcev postali vplačevalci v državni proračun, takrat bo lahko družboslovec enakovreden nekemu naravoslovcu. Vse ostalo je navadno mešanje dreka ...
.Kljub temu je bila uspešnost izpitov pod 30%. Ne vem kako je na ostalih faksih, ampak bi rekel da tega nihče ne meri.
Kar se tiče družboslovnih poklicev, ja ljudje naj jih študirajo, samo naj potem ne pričakujejo službe, če je pa ponudbe preveč. Vsak si mora svoj kruh izborit na podlagi svojih sposobnosti. Vsaj v teoriji.
Ko bodo družboslovci naredili svoj realen sektor, s svojimi podjetji, ponujali svoje storitve na trgu in jih dobili plačane (tudi v tujini) ter namesto izplačevalcev postali vplačevalci v državni proračun, takrat bo lahko družboslovec enakovreden nekemu naravoslovcu. Vse ostalo je navadno mešanje dreka ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Invictus ()
Daedalus ::
Ko bodo družboslovci naredili svoj realen sektor, s svojimi podjetji, ponujali svoje storitve na trgu in jih dobili plačane (tudi v tujini) ter namesto izplačevalcev postali vplačevalci v državni proračun, takrat bo lahko družboslovec enakovreden nekemu naravoslovcu. Vse ostalo je navadno mešanje dreka ...
Zakaj misliš, da temu ni tako?
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
jype ::
Invictus> Ko bodo družboslovci naredili svoj realen sektor, s svojimi podjetji, ponujali svoje storitve na trgu in jih dobili plačane (tudi v tujini) ter namesto izplačevalcev postali vplačevalci v državni proračun, takrat bo lahko družboslovec enakovreden nekemu naravoslovcu. Vse ostalo je navadno mešanje dreka ...
Po moje si mislu obratno, ker so naravoslovci tisti, ki životarijo, ker se ne znajo prodat. Družboslovcem gre v teh časih več kot super.
Po moje si mislu obratno, ker so naravoslovci tisti, ki životarijo, ker se ne znajo prodat. Družboslovcem gre v teh časih več kot super.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
mihaf ::
Če gredo preverjati za nazaj, bo veliko diplom odvzetih, pa nekatere tudi po krivem.
V družboslovju je (bilo) tako, da že najbolj preprostih dejstev nisi smel napisati po svoje. Za vsako reč navajanje. Tudi za stvari, ki so vsem jasne. Da ne govorim o tem, da se je način citiranja vsakih nekaj let spremenil.
Moja diploma je varna, obdelal sem temo, ki je ni pred mano še nihče, ampak ne dam roke v ogenj, da nisem kakega stavka narobe povzel. Ne v smislu, ko citiraš cele povedi, ampak ko iz neke misli povzameš samo dve zaporedni besedi. Avtorje sem vedno navedel, ampak ker sta tisti dve besedi zapisani prav ena za drugo, bi jih po sedanjih pravilih moral dati v narekovaje. Tudi, če gre za banalnost tipa "sneg pada". Nekako tako:
Novak v svojem delu navaja, da danes sneg pada. (Novak, 2000)
Očitno bi bilo zdaj pravilno: Novak v svojem delu navaja, da danes "sneg pada" (Novak 2000).
Malo pretiravajo s tem citiranjem oz. poudarja se število virov in ne lastna pamet.
V družboslovju je (bilo) tako, da že najbolj preprostih dejstev nisi smel napisati po svoje. Za vsako reč navajanje. Tudi za stvari, ki so vsem jasne. Da ne govorim o tem, da se je način citiranja vsakih nekaj let spremenil.
Moja diploma je varna, obdelal sem temo, ki je ni pred mano še nihče, ampak ne dam roke v ogenj, da nisem kakega stavka narobe povzel. Ne v smislu, ko citiraš cele povedi, ampak ko iz neke misli povzameš samo dve zaporedni besedi. Avtorje sem vedno navedel, ampak ker sta tisti dve besedi zapisani prav ena za drugo, bi jih po sedanjih pravilih moral dati v narekovaje. Tudi, če gre za banalnost tipa "sneg pada". Nekako tako:
Novak v svojem delu navaja, da danes sneg pada. (Novak, 2000)
Očitno bi bilo zdaj pravilno: Novak v svojem delu navaja, da danes "sneg pada" (Novak 2000).
Malo pretiravajo s tem citiranjem oz. poudarja se število virov in ne lastna pamet.
Daedalus ::
Pravilno citiranje != plagiat. Diplome je v zadnjih nekaj letih precej enostavno preverjat, ker so (vsaj FDV-jevske) objavljenje v COBISS-u. Tako da s ponarejenimi spričevali ne bo šlo lih več tako enostavno skoz.
Diploma je pač padla na nivo spisati malo daljše konsistentno besedilo. Kaj veliko znanstvenega dela ne pričakovat post bolonjska reforma, kjer je važen predvsem rate štancanja diplomantov. Po kopitu - več diplomantov == večji BDP.
Malo pretiravajo s tem citiranjem oz. poudarja se število virov in ne lastna pamet.
Diploma je pač padla na nivo spisati malo daljše konsistentno besedilo. Kaj veliko znanstvenega dela ne pričakovat post bolonjska reforma, kjer je važen predvsem rate štancanja diplomantov. Po kopitu - več diplomantov == večji BDP.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
mihaf ::
Pravilno citiranje != plagiat. Diplome je v zadnjih nekaj letih precej enostavno preverjat, ker so (vsaj FDV-jevske) objavljenje v COBISS-u. Tako da s ponarejenimi spričevali ne bo šlo lih več tako enostavno skoz.
Vem, kaj je citiranje in kaj plagiat. Hočem samo opozoriti na to, da je treba iz drugih virov navajati tudi splošno znana dejstva, ni zaželeno, da karkoli sam napišeš. In da se pravila citiranja non stop spreminjajo.
Hitro se lahko ujameš v past, da nisi pravilno povzel dobesedno dveh besed, torej si jih "prepisal" in navedel kot svoje lastne.
Govorim pa o obdobju pred bolonsko reformo.
Daedalus ::
Ja, sej tud prej že nekaj časa ni bilo kaj dosti boljše. Važno je, da napišeš malo daljše konsistentno besedilo. To je cilj diplome. Izvirni research je stvar doktorata.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
celada ::
Ja, sej tud prej že nekaj časa ni bilo kaj dosti boljše. Važno je, da napišeš malo daljše konsistentno besedilo. To je cilj diplome. Izvirni research je stvar doktorata.
Se nemorem strinjat. Ne rečem cilj diplome ni temeljno raziskovanje toda hkrati tudi ni samo klamfanje skupaj malo daljše seminarske naloge. Za primer ti lahko dam sedaj ravno mojo diplomsko ( work in progress tho ). Sem šel do asistenta, on mi je dal na izbiro cca 15 diplomskih nalog in vse te so imele ali vezo z industrijo, torej za določeno firmo izdelati specifičen projekt, ki ga oni potrebujejo ali pa je bilo potrebno na fakulteti napraviti nekaj kar potrebuje določen laboratorij ali pa doktorski kandidat pri svoji nalogi.
To pač nebo samo eno daljše besedilo, ki ga bodo prebrali komisija in asistent potem pa roma en izvod v knjižnico drug pa na tvojo polico brez bilo kake dodatne vrednosti.
Niti nisem edini tak, v našem letniku in ta moja smer kolikor poznam vsi delajo konkretne naloge za svoje diplomske nič stil podaljšane seminarske naloge ampak vse bolj ali manj izdelava specifičnega projekta, ki seveda temelji na preverjenih in dobro znanih teorijah in ki ti prav pride v praksi.
Phantomeye ::
Ja, sej tud prej že nekaj časa ni bilo kaj dosti boljše. Važno je, da napišeš malo daljše konsistentno besedilo. To je cilj diplome. Izvirni research je stvar doktorata.
Se nemorem strinjat. Ne rečem cilj diplome ni temeljno raziskovanje toda hkrati tudi ni samo klamfanje skupaj malo daljše seminarske naloge. Za primer ti lahko dam sedaj ravno mojo diplomsko ( work in progress tho ). Sem šel do asistenta, on mi je dal na izbiro cca 15 diplomskih nalog in vse te so imele ali vezo z industrijo, torej za določeno firmo izdelati specifičen projekt, ki ga oni potrebujejo ali pa je bilo potrebno na fakulteti napraviti nekaj kar potrebuje določen laboratorij ali pa doktorski kandidat pri svoji nalogi.
To pač nebo samo eno daljše besedilo, ki ga bodo prebrali komisija in asistent potem pa roma en izvod v knjižnico drug pa na tvojo polico brez bilo kake dodatne vrednosti.
Niti nisem edini tak, v našem letniku in ta moja smer kolikor poznam vsi delajo konkretne naloge za svoje diplomske nič stil podaljšane seminarske naloge ampak vse bolj ali manj izdelava specifičnega projekta, ki seveda temelji na preverjenih in dobro znanih teorijah in ki ti prav pride v praksi.
Stare diplome so ekvivalent magistrskim nalogam za 2. stopnjo. Bolonjske diplome so pa dolžinsko omejene, zato nimaš veliko manevrskega prostora. Sicer ne vem kako zadevo obravnavajo posamezne fakultete, ampak poznam primere, ko so morali svojo diplomo krajšati za tudi po 10 strani.
In zaradi dolžine diplomske naloge je govora o podaljšani seminarski nalogi. Meni je bilo rečeno, ko sem želel nekaj bolj kompleksnega, da je to brez veze delat pri bolonjskem sistemu. Profesor mi je predlagal naj zdaj naredim tako kot se zahteva bolonjski sistem, pa naj to naredim na 2. stopnji, kjer bom lahko diplomo uporabil kot teoretsko osnovo.
celada ::
Ja, samo noben ne tretira 1 stopnje bolonje kot primerno končno izobrazbo, hočeš nočeš moraš it na drugo stopnjo.
Phantomeye ::
Ja, samo noben ne tretira 1 stopnje bolonje kot primerno končno izobrazbo, hočeš nočeš moraš it na drugo stopnjo.
Jap, in to je elementarni problem bolonje. Pravijo, da so skrajšali čas študija. Ampak v resnici so ga pa podaljšali za eno leto (če hočeš biti na isti stopnji kot tisti, ki so diplomirali pred bolonjo). Plus ukinili so vmesno stopnjo... znanstveni magisterij.
Čez par let niti delodajalci ne bodo več poznali razlike med znanstvenim in strokovnim magisterijem. Tako kot imajo že zdaj probleme stari univerzitetni diplomanti.
kr1ženska ::
Copying an idea from an author is plagiarism. Copying many ideas from many authors is... research!!
-- Phelson's Law
Do not take life too seriously. You will never get out of it alive.
Elbert Hubbard
Elbert Hubbard
deltacqb ::
Bolonja je nastala zaradi nekonkurenčnosti evropskih diplomantov z ameriškimi. Če sta prišla dva diplomanta, eden iz zda in drugi iz evrope v neko mednarodno firmo, je imel tisti iz zda enako izobrazbo + nekaj let izkušenj. Evropski študiji so bili daljši, zato je diplomant iz ZDA imel vedno prednost.
V mednarodnem okolju je za srednji menedžment dovolj prva bolonjska stopnja, ker na nobenem razpisu ne piše, da mora biti po starem sistemu. Piše BA ali BSc. V resnih firmah tako ali tako dokaže aplikant kaj in koliko zna. Tako, da ni res, da je potrebno nujno iti na magisterij. Ta je potreben, za višje menedžerske pozicije. Za direktorja direktorata po naše recimo. Doktorat pa je namenjen raziskovanju in profesuri.
Verjamem pa, da v Sloveniji vlada zmeda, ker bi tisti iz starih programov radi bili več, ti z novimi pa bi radi bili enaki. Na koncu je pa tako ali tako pomembno kaj kdo zna. Večina ljudi se naslanja na papir, ker imajo zelo malo znanja. To pa je še kako odvisno od posameznika in ne od programa.
V mednarodnem okolju je za srednji menedžment dovolj prva bolonjska stopnja, ker na nobenem razpisu ne piše, da mora biti po starem sistemu. Piše BA ali BSc. V resnih firmah tako ali tako dokaže aplikant kaj in koliko zna. Tako, da ni res, da je potrebno nujno iti na magisterij. Ta je potreben, za višje menedžerske pozicije. Za direktorja direktorata po naše recimo. Doktorat pa je namenjen raziskovanju in profesuri.
Verjamem pa, da v Sloveniji vlada zmeda, ker bi tisti iz starih programov radi bili več, ti z novimi pa bi radi bili enaki. Na koncu je pa tako ali tako pomembno kaj kdo zna. Večina ljudi se naslanja na papir, ker imajo zelo malo znanja. To pa je še kako odvisno od posameznika in ne od programa.
genesiss ::
Ve kdo kakšen je angleški naziv za univ. dipl. ing (stari program)?
BSc?
BSc?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: genesiss ()
Mad max10 ::
V srednji šoli smo imeli izpit iz mehanike. Profesor je razdelil računske naloge in mirno odšel iz razreda. Hitro ugotovimo, da ima vsak drugačen kolokvij.
Pišemo dve uri, nakar potrka na vrata, mi se posedemo, konec šundra in profesor vstopi v razred. In reče "Kdor pa do sedaj ni napisal oziroma prepisal, pa nikoli ne bo" Uspešno smo kolokvij naredili približno 50%, ostali padli. To je bilo leta 1986 in vem, da jih še sedaj nekaj ni naredilo tega predmeta. Kako je imel prav. Pri njemu, kdor ni delal sproti ni imel šans narest nobenega kolokvija. Pa ni nikoli veliko zahteval, je pa zahteval razumevanje snovi in delo. Prav je imel.
Za veliko jih vem, da so šli ta predmet delat na drugo šolo, kjer so imeli podkupljivega profesorja. Žal je tako-korupcija. Zato pa imamo danes toliko korupcije na vseh področjih. Če bi danes šli preverjat vsa spričevala in diplome, pomoje bi bilo hudo hudo.
Ko sem delal diplomo (praktični primer) sem garal skoraj eno leto. In pol se ti zdi zelo nepošteno, ko veliko ljudi prekopira diplome ali mu jih celo drugi naredijo. Za povrhu je pa še tvoj šef. In smo, kjer smo.
LP
Pišemo dve uri, nakar potrka na vrata, mi se posedemo, konec šundra in profesor vstopi v razred. In reče "Kdor pa do sedaj ni napisal oziroma prepisal, pa nikoli ne bo" Uspešno smo kolokvij naredili približno 50%, ostali padli. To je bilo leta 1986 in vem, da jih še sedaj nekaj ni naredilo tega predmeta. Kako je imel prav. Pri njemu, kdor ni delal sproti ni imel šans narest nobenega kolokvija. Pa ni nikoli veliko zahteval, je pa zahteval razumevanje snovi in delo. Prav je imel.
Za veliko jih vem, da so šli ta predmet delat na drugo šolo, kjer so imeli podkupljivega profesorja. Žal je tako-korupcija. Zato pa imamo danes toliko korupcije na vseh področjih. Če bi danes šli preverjat vsa spričevala in diplome, pomoje bi bilo hudo hudo.
Ko sem delal diplomo (praktični primer) sem garal skoraj eno leto. In pol se ti zdi zelo nepošteno, ko veliko ljudi prekopira diplome ali mu jih celo drugi naredijo. Za povrhu je pa še tvoj šef. In smo, kjer smo.
LP
deltacqb ::
Če gre za inženirja ali za naravoslovno smer potem je Bsc, če gre za družboslovno smer je BA.
m0LN4r ::
Kaj naj rečem, če bi včeraj sedel na takem mestu, da bi lahk plonkal bi nardil izpit, tako kot tisti, ki so lahko plonkali. Jebig. Drugič bo treba najt boljši plac.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM
Trade Republic 38MVDVXM
deltacqb ::
Naziv je enak ne glede na stari ali novi program:
če gre za družboslovno smer je BA, za ostale pa Bsc. V tujini nimajo problemov z novimi in starimi progrmai. :)
Za to pa smo si dali potne liste narediti. :) Je pa dosti tega tudi v tujini. :)
če gre za družboslovno smer je BA, za ostale pa Bsc. V tujini nimajo problemov z novimi in starimi progrmai. :)
V srednji šoli smo imeli izpit iz mehanike. Profesor je razdelil računske naloge in mirno odšel iz razreda. Hitro ugotovimo, da ima vsak drugačen kolokvij.
Pišemo dve uri, nakar potrka na vrata, mi se posedemo, konec šundra in profesor vstopi v razred. In reče "Kdor pa do sedaj ni napisal oziroma prepisal, pa nikoli ne bo" Uspešno smo kolokvij naredili približno 50%, ostali padli. To je bilo leta 1986 in vem, da jih še sedaj nekaj ni naredilo tega predmeta. Kako je imel prav. Pri njemu, kdor ni delal sproti ni imel šans narest nobenega kolokvija. Pa ni nikoli veliko zahteval, je pa zahteval razumevanje snovi in delo. Prav je imel.
Za veliko jih vem, da so šli ta predmet delat na drugo šolo, kjer so imeli podkupljivega profesorja. Žal je tako-korupcija. Zato pa imamo danes toliko korupcije na vseh področjih. Če bi danes šli preverjat vsa spričevala in diplome, pomoje bi bilo hudo hudo.
Ko sem delal diplomo (praktični primer) sem garal skoraj eno leto. In pol se ti zdi zelo nepošteno, ko veliko ljudi prekopira diplome ali mu jih celo drugi naredijo. Za povrhu je pa še tvoj šef. In smo, kjer smo.
LP
Za to pa smo si dali potne liste narediti. :) Je pa dosti tega tudi v tujini. :)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: deltacqb ()
genesiss ::
Kako se pa v tujini loči bolonjska 1. in 2. stopnja? BSc je potem druga stopnja?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: genesiss ()
deltacqb ::
Ne prva bolonjska stopnja je undergraduate in dobiš naziv bachelor of ... če gre za družboslovno smer arts če pa za ostale pa science.
Ko narediš magisterij in dobiš 2 bolonjsko stopnjo pa si master of ...
To je odsek iz wikipedije:
"EuropeBachelor's degrees exist in almost every country in Europe. However, these degrees were only recently introduced in some Continental European countries, where bachelor's degrees were unknown before the Bologna process. Undergraduate programmes in Europe overall lead to the following most widely accepted degrees:
BSc.: bachelor of science degree (35% – 40% of undergraduate programmes)
B.A.: bachelor of arts degree (30%- 35% of undergraduate programmes)
LL.B.: the bachelor of law degree (1% of total programmes, however widely accepted in the law discipline)
The rest of the programmes typically lead to B.Eng, BBA, or other variants. Also, the AD (associate degree) is rising in popularity on the undergraduate level in Europe.
On a per-country, per-discipline and sometimes even per-institute basis, the duration of an undergraduate degree programme is typically four years, but can range anywhere from three to six years. This is an important factor in the student's decision-making process."
Ko narediš magisterij in dobiš 2 bolonjsko stopnjo pa si master of ...
To je odsek iz wikipedije:
"EuropeBachelor's degrees exist in almost every country in Europe. However, these degrees were only recently introduced in some Continental European countries, where bachelor's degrees were unknown before the Bologna process. Undergraduate programmes in Europe overall lead to the following most widely accepted degrees:
BSc.: bachelor of science degree (35% – 40% of undergraduate programmes)
B.A.: bachelor of arts degree (30%- 35% of undergraduate programmes)
LL.B.: the bachelor of law degree (1% of total programmes, however widely accepted in the law discipline)
The rest of the programmes typically lead to B.Eng, BBA, or other variants. Also, the AD (associate degree) is rising in popularity on the undergraduate level in Europe.
On a per-country, per-discipline and sometimes even per-institute basis, the duration of an undergraduate degree programme is typically four years, but can range anywhere from three to six years. This is an important factor in the student's decision-making process."
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Izbira faksa uni ali vsš FE (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 17692 (12634) | mr_chai |
| » | Žena pravi da VSŠ ni faks (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 68076 (59360) | jype |
| » | Višja šola za računalništvoOddelek: Šola | 10453 (8532) | adad |
| » | Zagovor diplome (strani: 1 2 3 )Oddelek: Šola | 51823 (31388) | gzibret |