Starši za ustrelit

jype je 7. jan 2013 ob 04:06 izjavil:

Brane22> Res ? Strani tega tipa maš polno. Full enih "znanstvenikov",ki ponujajo vse od čudežnih zdravil do orgonske energije in vse vmes. In vsi nekaj "merijo" in vsi so "znanstveniki".

Ker ne znaš ločit med znanostjo in šarlatani, ti torej ne morem dokazat ničesar.

Kar je spet argument, ki ga uporabljajo vsi. Očitno vsi ločujete med znanstveniki in šarlatani. Le da se vaše presoje o tem ne ujemajo vedno. Ali sploh.

To je anekdotalna osebna izkušnja. Ne le, da ne moremo vedeti, da oba z bratom nista dejansko psihopata, ki družbeno ne funkcionirata, niti tega ne moremo vedeti, koliko in kakšnega nasilja si dejansko bil deležen v otroštvu.

Ampak tega strogo gledano ne moreš vedeti niti za te tipe s tvojega linka, a ne ? Kaj če lažejo ? Ali če so sfrizirali svoje rezultate,d a padejo v splošno razpoloženje ? Kaj če pričakujejo na tej osnovi kako financiranje za kako naslednjo raziskavo ? Ali če upravičujejo porabljen denar ?

Seveda kvalificira, celo zelo natančno, le da ti očitno ne razumeš, da nima smisla naštevati, kaj vse je lahko zloraba, zato je ta definirana s posledico, ki jo zloraba (kakršnakoli že je) povzroči.

Potem pe prosim urazumi. Poklaži mi, kje je na tistem WKP linku kvantificirana zloraba in kako se meri.

jype je 7. jan 2013 ob 04:06 izjavil:

Ta argument bi moral podkrepiti s statističnimi viri, tako kot sem svojega jaz.

_podkrepiti_ s (cherrypicked seveda) _statističnimi_ viri ?

jype je 7. jan 2013 ob 04:18 izjavil:

To je meta-debata.

Tako kot vedno, ko človek postavi to vprašanje.

Pa si ti prebral metodologijo raziskave? Morda lažejo in je čez njihovo mamo v času nosečnosti peljal tank - posledice za njihov razvoj so vsekakor merljive in vidne.

Za ta argument mi ni bilo treba. Podana metodologija ne more garantirati za korektnost same raziskave. Tako kot meni ne moreš verjeti na besedo,d a sem Peter Petrič že samo zato, ker sem ti to jaz reku.

jype je 7. jan 2013 ob 04:18 izjavil:

Brane22> Potem pe prosim urazumi. Poklaži mi, kje je na tistem WKP linku kvantificirana zloraba in kako se meri.

Tule: Psychological trauma @ Wikipedia

To je "assessment" (ocena) ne pa measurement ( meritev). In če sklepamo o izvoru po začetku besede ( ass*** vs measure*** ), dobimo lahko zanimiv hint o kakovosti vira.

Vseeno je, kako so picked, če znaš razložiti metodologijo.

Nope.

Ti se zdaj poskušaš oprijemat travnatih bilk, ker si na tako spolzkem pobočju, da moraš (namesto da bi točno pokazal na napako v raziskavi) dvomiti v celotno institucijo znanosti, ker da itak nihče ni iskren pri svojem delu.

Niti najmanj. Ti praviš da ko gre za cifre, moji dvojki ni verjeti, ker gre za anekdotalno predajo ( = jaz sem ti to reku), "svojemu" viru pa očitno absolutno verjameš. Jaz ti samo kažem, da tudi tisti vir ima lahko slabosti, nedoslednosti in koneckoncev namerno zavajanje. Ne bi bil prvi še zdaleč.

jype je 7. jan 2013 ob 04:30 izjavil:

Odgovor je v prispevku zgoraj. Si šarlatan, ki pravi, da cepiva itak ne delujejo, da vlada to skriva, da je v ozadju farmacija in da naj zaupamo tebi, ker uporabljaš kmečko retoriko in si torej očitno zaveznik malega človeka.

Upam, da pri svojem delu ne uporabljaš logike te kakovosti.

Verjetno, vsekakor pa ne bi otroka, ki že nosi posledice nasilja, poskušal vzgajati kot otroka, s katerim ni nič narobe.

Bilo je mišljeno za otroke, kateri so bili vzgajani flegmatično(ali pa kako drugače nepravilno a še vedno nenasilno) in na koncu so otroci tisti, ki "kontrolirajo" in se jim starši nonstop prilagajajo, medtem pa besede gredo otrokom čez eno uho noter čez drugega ven. Sem dokaj prepričan, da jih starši ne tepejo. Samo ko te otroke vidiš kako se obnašajo v javnosti(kako je za 4 stenam raje ne vem) se zgroziš in dobiš tisto noro željo po vazektomiji.

Aha, torej priznaš, da je vzgoja brez fizičnega kaznovanja bistveno bolj zahtevna, tako časovno, kot finančno.
Zdaj pa poglejmo situacijo.
Uradno je tepež otrok prepovedan, hkrati imamo starši vedno manj časa ter na žalost tudi volje se dolgotrajno ubadat z otroki.
Torej kakšen je rezultat, nevzgojeni- podivjani otroci.
Manjše zlo je po moje zdrava kmečka pamet - ko otrok prav išče meje, da mu jih določimo s fizičnim kaznovanjem.
Daleč najboljše price/performance, po moje. Seveda je treba uporabljat pamet in ne tepst otroka za malenkosti in tudi, če udariš, udariš kvečjemu po zadnji plati.

Vajenc je 7. jan 2013 ob 09:19 izjavil:

Resni starši se ne naslanjajo le na najnovejše raziskave o vzgoji, ker se ta v zadnjih 100 letih stalno diametralno spreminja. V 60. letih prejšnjega stoletja so hipiji in njihovi sledilci že vzgajali permisivno in brez agresije, pa rezultati niso bili najboljši.

Mene bi pri tem zanima, če ima kdo kakršnekoli smiselne podatke o neuspešnosti. Recimo "v dobrih starih časih" otroci niso bili vidni, lahko si jih komot pustil na njivi, kjer so dobro vzgojeni kamenjali mimovozečo vprego, obešali mačke in kaj podobno nedolžno otroškega, ampak, če si šel po maši v gostilno, al pa v štrcuno, pa si težko videl kakšno vsaj malo otroško vedenje, vsaj od otrok, no, in je malo manjkalo priložnosti, da bi se pridušal nad obupno vzojenimi otroci.

Saša> Mene bi pri tem zanima, če ima kdo kakršnekoli smiselne podatke o neuspešnosti.

Teens and alcohol study: Parenting style can prevent binge drinking.

•The teens least prone to heavy drinking had parents who scored high on both accountability and warmth.
•So-called “indulgent” parents, those low on accountability and high on warmth, nearly tripled the risk of their teen participating in heavy drinking.
•“Strict” parents – high on accountability and low on warmth – more than doubled their teen’s risk of heavy drinking.

Kot rečeno je pomembna tako striknost in vztrajnost kot toplina in razumevanje. Najti idealno ravnotežje pa je cela umetnost.

@Vajenc

Ej, ampak tole mi ni videt ravno smiselno. Tisti, ki ga bodo bolj preverjali, je spil manj, tisti, ki ga bodo manj, pa več. A zato, ker je bolj vzgojen, srečnejši, se ima bolj pod kontrolo, al zaradi preverjanja.

@Aston_11

A varijante s klofuto pa nisi videl? (ni ravno kaj rešila) Obstaja še varianta igre s ponavljanjem. (in vsakič jih dobijo "ker so si res zaslužili")

Saša> Ej, ampak tole mi ni videt ravno smiselno. Tisti, ki ga bodo bolj preverjali, je spil manj, tisti, ki ga bodo manj, pa več. A zato, ker je bolj vzgojen, srečnejši, se ima bolj pod kontrolo, al zaradi preverjanja.

Striktnost in vztrajnost nauči otroke odgovornosti. Razumevanje in toplina pa jih dela srečnejše. Meni se zdi povsem smiselno, da so otroci srečni in odgovorni hkrati. Če bi želeli otroci biti le srečni, bi bili raje na horsu kot v šoli, če so zavrti zaradi prevelikega bremena odgovornosti se ga pa nažgejo za sprostitev frustracij.

Edit: vse to je zelo teoretično, pri enaki vzgoji imaš lahko enega od dvojčkov narkomana, drugega pa odgovornega očeta in ljubečega moža. Vedno se lahko najde kaj nepredvidljivega. Že nedolžen padec s kolesa lahko spremeni naučeno osebnost človeka.

tac> Aha, torej priznaš, da je vzgoja brez fizičnega kaznovanja bistveno bolj zahtevna, tako časovno, kot finančno.

Pojma nimam, kaj je tukaj za priznat. To je dejstvo. Fizično kaznovanje je trivialno, hitro in enostavno. Otroke je najbolj enostavno zapret v klet, z njimi naredit še eno generacijo otrok in ne vmešavat države v to, ker če država za otroke ne ve, se tudi nič ne vsaja ko kakšen od njih umre.

Vajenc> Striktnost in vztrajnost nauči otroke odgovornosti.

Ne. Otroke nauči striktnosti in vztrajnosti.

darkolord> Težava je edino v tem, ko otroci (iz)vedo, da palice v resnici sploh ni.

Ne, v resnici je težava edino v tem, da otroci zelo dobro vedo, da palica ni poljubno dolga in se s ketne vtrgajo takoj, ko starši, ki "s klofuto rešijo nebroj problemov" pogledajo stran.

Pa v tem, da Vajenc laže svojim otrokom (ni sam kriv, on je prepričan, da govori resnico, tako kot so starši, ki otroke fizično kaznujejo).

Zgolj racionalno sem sposoben obravnavati tudi tematiko, pri kateri mnogi popolnoma odpoveste.

Ne, v resnici je težava edino v tem, da otroci zelo dobro vedo, da palica ni poljubno dolga in se s ketne vtrgajo takoj, ko starši, ki "s klofuto rešijo nebroj problemov" pogledajo stran.

Ja to je problem, če palica dejansko je.

Če pa palice (in s tem verige) ni, je pa problem tisto, kar sem napisal zgoraj.

darkolord> Če pa palice (in s tem verige) ni, je pa problem tisto, kar sem napisal zgoraj.

Niti ne. Ogromna večina otrok, ki palice nikoli ni videla, pa je bila deležna dosledne vzgoje, nima v življenju nikakršnih težav z odgovornostjo in samozadostnostjo.

Arto> Edina vloga, ki jo ima tepež v tem primeru, je sproščanje frustracij starša.

Tako je. Reši absolutno ničesar, ponavadi zgolj poveča možnosti, da bo imel otrok tudi zaradi tega težave.

Vajenc> Poznate tisto

Poznamo številne anekdote, ki so sicer prima za nasmejat se, o vzgoji in razvoju otrok pa povedo manj kot nič.

Vajenc> Ti že veš, takole na uč.

Spet sem zajebal in v temo dejansko nalimal link, ki ga nihče nikoli ne bo prebral. Obljubim, da tega ne bom več počel.

Vajenc je 7. jan 2013 ob 12:22 izjavil:

Če anekdoto zastopiš ima največkrat neko življensko sporočilo.

Lahko spremenimo anekdoto tako, da mu je namesto klofute pokazal tiča. Pa imamo super novo življenjsko sporočilo.

darkolord je 7. jan 2013 ob 11:34 izjavil:

Ljude s(m)o naravno radovedni, zato se bo vsak vsaj enkrat opekel z ognjem. Če pa otrok enkrat ugotovi, da "ogenj" v resnici ne peče, ...

Iz radovednosti se rojeva veliko (v veliki večini dobrih) stvari. 'Žlehtnoba' ni ena izmed teh. Zakaj bi bilo torej treba radovednost kaznovati?

Ponovno. 'Palica' se uporablja izključno v primeru ko otrok zganja hudobije. Hudobije pa ne zganja noben normalno vzgojen otrok.

Vajenc je 7. jan 2013 ob 12:41 izjavil:

Bistvo sporočila s tem ne bi spremenili. Bolj okusno bi bilo zamenjati klofuto z vedrom hladne vode.

In sporočilo nima nobene veze z vzgojo otrok. Sploh če zagovarjaš fizično kazen kot prakso.

Vzgoja otrok - področje s katerim se ukvarja vsak starš, izobraženci pa so iz tega naredili celo znanost.
Kako vzgojiti zdravo, pošteno, delovno osebnost, ki bo spoštovala vse živo, od ljudi, živali, do narave in predvsem samega sebe, so vprašanja, ki si jih zagotovo postavi večina staršev, ko se pojavi na obzorju novo življenje v obliki moškega ali ženskega potomca.

Včasih je bil glaven povdarek na tem, kaj se sme in kaj ne, za prepovedana področja je bila predvidena kazen - oblike so se razlikovale od mentalitete in sposobnosti staršev za obliko komunikacije. Nekje so bili v uporabi šiba, koruzna zrna, kuhalnica, drugje kakšno lasanje ali dve to tri po riti. Pri agresivnejših so bile še klofute, zvijanja rok....

Skratka, zaradi pretirane uporabe sile, je družba prišla do spoznanja, da je to nekaj slabega, da to vpliva negativno na poznejšo psiho......

Prišli smo v drugo skrajnost - do pravic otroka, ki pa niso pogojene z opravljanjem dolžnosti.
Vedno bolj je zaželjena vzgoja - učenje, brez najmanjše uporabe sile.

Do tu vse lepo in prav.

Problem nastane, ker so starši na teh področjih nepismeni, brez kakršnihkoli izkušenj iz mladosti in brez časa, po navadi pa po prvih neuspehih, izgubijo še večino volje za vzgojo otroka. Skratka, prepustijo vzgojo rečnemu toku. Ker pa so vseeno starši, pa so za svojega otroka pripravljeni narediti vse, tudi takrat, ko nevzgojen otrok naredi kakšno abotno stvar - recimo mučenje živali ali mlajših otrok.

To so skrajnosti, ki jih prinese nepremišljen skok iz ene metode v drugo.

Angleži, ki so imeli tepežkanje celo v šolskem sistemu, še nedolgo nazaj, se že tolčejo po glavi, zaradi opustitve tega vzgojnega ukrepa.

Pa pustimo za trenutek otroke pri miru, pa poglejmo, kako je to rešeno v živalskem svetu.
Kdor je imel kdaj leglo mladih psičkov ali muc, je lahko na lastne oči videl, kako poteka vzgoja mladičev, da zrastejo v normalno obnašajočo odraslo žival. Mladiče, ki se nočejo prilagoditi skupnosti, mati z občutkom fizično kaznuje, enako se dogodi, ko imajo čas za počitek in hoče kak nadebudnež motiti počitek mame. Ga nežno zagrabi, da mladič to čuti in zacvili. To se zgodi v času odraščanja le redko, vendar se in tako je tudi prav, saj bi drugače mladiči, ko malo odrastejo, mater enostavno zgrizli.

Pojdimo sedaj nazaj, k našemu največjemu bogastvu.
Malemu do 2, 3 leta staremu otroku, z besedami težko dopoveš, predvsem situacije, ki znajo biti za otroka življensko nevarne. Nemogoče je okolje narediti tako, da je otrok popolnoma varen, vedno se najde kak košček, ki lahko zamaši dihalne poti, kakšna možnost stika z električno napeljavo ali mesto s katerega se lahko pade in težko poškoduje ali celo ubije. Otrok ne loči med raznimi oblikami nevarnosti, mu je pa hitro jasno, če dobi rahlo po ritki ali nežni pocuk za uho. To je na vsak način fizično nasilje, ki pa je toliko učinkovito, da ne pride do hujših poškodb ali celo smrti.
Ti otroku lahko govoriš en mesec, ne plezaj na mizo, ne plezaj na okno, pusti stikalo pri miru, pusti muco ali psa, pa bo zadosti en trenutek nepazljivosti, da otrok (ker ne pozna niti malo bolečine) naredi ravno to. Potem pade v vodo vse nakladanje znanstvenikov, expertov in ostalih stručkotov na področju vzgoje otrok.

Po tretjem pa do odhoda v šolo, večino vzgoje dobi v vrtcu, tako, da nam ostane smo umirjanje in prilagajanje obnašanja na naše okolje. V tem obdobju se naredi tudi največ škode pri vzgoji za naprej. Z otrokom je v modernih družinah starš tako malo, da postane v otroški glavi, že skoraj moteč element, saj po navadi v glavnem preprečuje otrokovo samovoljo in raziskovanje. Se pa otroci že v tem obdobju dobro zavedajo, kakšna je toleranca staršev, do nedovoljenih reči. Ta prag hočejo iz dneva v dan dvigovati, tudi s histerijo, upiranjem in trmo. V teh obdobjih, nam preostane samo dvoje ali otroku (včasih tudi s kakšno po riti) postavimo stroge meje, do katerih je obnašanje še sprejemljivo ali pa se prepustimo vodenju otroka, torej, da otrok, odvisno od njegove volje, vzgaja nas, torej, da mu dopustimo čisto vse. Mu sicer razlagamo, ga okregamo, vendar to ne pomaga dosti, saj v tistih parih urah, ko smo lahko z otrokom, nenasilno otroka ne prepriča, da nekaterih stvari, ki jih lahko nekaznovano počne drugje, ne sme početi, oziroma, da je to slabo.

Tako pridemo do odhoda v šolo, kjer imamo na eni strani nekaj lepo vzgojenih otrok, ki dobro vedo kaj se sme in kaj ne, ter se tega tudi držijo in drugo skupino otrok, kateri je s strani staršev, praktično dovoljeno vse.

Učitelj/ica dobi v razred do 30 otrok in njena naloga je, tej skupini vliti v glavo določeno stopnjo znanja. Redke so osebnosti vzgoje, ki že s svojo pojavo in znanjem, sprožijo zanimanje pri vseh otrocih. Nekateri se pač dolgočasijo ali snov že poznajo, so pač bolj razviti in hitreje dojemajo stvari, drugih pa snov sploh ne zanima. Včasih so imeli učitelji veliko vzvodov za kaznovanje, od pošiljanja v kot, do tega, da so nemirnega otroka enostavno nagnali iz razreda, pa tudi kakšno lasanje ali klofuta, niso bili redki. Danes je to več ali manj v kategoriji nasilja nad otroci, katerega se po zakonu ne sme uporabljati. V razredih se dogaja vse sorte, dolgočasneži na svoj način motijo tiste, ki bi se radi kaj naučili, vendar se le težko stvari uredijo. Na govorilnih urah starši zagovarjajo svoje otroke, češ da so igrivi, mladi in sto in en drug vzrok, nikakor pa ne bodo priznali, da njihov otrok, pač ni vzgojen in socializiran za ekipno delo. Grozijo seveda z odvetniki, svojim otrokom dajo vedno prav, vedno so krivi drugi, trpijo pa praviloma otroci, ki so vzgojeni in bi radi znanje pobirali z veliko žlico.

Seveda se mladi še kako zavedajo svojih pravic, tudi tel.številko znajo vsi na pamet, da lahko pokličejo varuha, za vsako malenkost.

Večina teh osebkov potem gledamo okoli garaž in drugih zbirališč, ko s svojim obnašanjem motijo stanovalce, razbijejo vse kar se da, maltretirajo mlajše, hodijo po robu zakonitega, so pri čisto vsaki lumpariji zaraven, pozneje pa postanejo veliki šefi raznih kriminalnih skupin, padejo v narkomanijo ali pa se ukvarjajo s preprodajo.

Veliko teh otrok, ko pride v RL nima nikakršnih ciljev, če ne gre zlahka obupajo na sredi poti, skratka krepko jih tepe, da jih starši niso mogli vzgajat na način, kot so stari starši vzgajali njihov očete in matere.

Imam enga sina in priznam, trikrat sem uporabil blažjo obliko fizične sile in to v trenutkih, ko si je mulo to zaslužil.
Prvič, ko mi je sredi Maximarketa pričel zganjat histerijo, ob nakupu igrač. Dve malo krepkejše čez rit, so zadevo rešile. Sledil je aplavz prisotnih, samo ena mamica je rekla, da je taka vzgoja neprimerna. Ta ista mamica je bila v podobni situaciji čez nekaj minut, ko se je njena smrkla, pričela dreti in metati po tleh zaradi ene Barbike, za znesek, ki si ga mamica ni mogla privoščit. Sledilo je nekajminutno prepričevanje in ogovarjanje, na tleh ležečega dekliča, ki matere v tistem trenutku sploh ni registriralo. Rešil sem zadevo s tem, da sem dekliča vprašal, kje se je naučila tako lepo prepevat, da naj nauči še mene. Otrok je ob zavrnitvi, pač padel v šok, ki ga je bilo potrebno, prekint z drugim šokom. Na svojem otroku, takega načina ne moreš izvesti, ker te ob zavrnitvi, enostavno ignorira in pomaga samo fizičen stik in rahla bolečina.
Drugič, ko mi je čez nekaj časa, podobno zadevo z metanjem po tleh in kričanjem, priredil v domači kuhinji. Politje s kozarcem vode, je v trenutku, postavilo stvari na svoje mesto.
Tretjič in zadnjič, sva se srečala s to metodo v tretjem razredu, ko sem šel na govorilne ure. Na vprašanje, kako je v šoli, mi je mirno zagotovil, da vse v redu, saj ima same petice, kaj če pa bit narobe.
Bilo je vse narobe - učiteljica mi je več kot pol ure naštevala, kakšne probleme ima z mojim in še enim takim mulcem (moj je magister, ta drugi pa je ravno na specializaciji na urologiji). Bila sta kot živo srebro, vsako kontrolko, sta naredila v nekaj minutah, potem pa celo uro motila druge. Na stropu so bili fleki, ko sta se obmetavala z jabolki, redno sta klepetala, čez nekaj vrst, saj so ju vsi učitelji dali sedet narazen, pa tudi to ni pomagalo.

Seveda doma za te lumparije nismo vedli, dokler se ni pritožila učiteljica. Ko sem prišel domov, sem fanta prijel, ga položil čez kolena in krepko nažgal po riti. Ko sem ga izpustil, sem ga vprašal, če ve, zakaj jih je dobil. Rekel je, da zato, ker v šoli ne da mira (torej je že v osnovi vedel, da počne stvari, ki jih ne sme), jaz pa sem mu odvrnil, da sploh ne zato, temveč zato, ker se mi je v obraz zlagal, da ni nič narobe. Razložil sem mu, da če vem, da ga je usral, bo sicer kaznovan, vendar ga bom lahko vsaj zagovarjal, ne pa da mislim, kako pridnega otroka imam, pa zvem, kak lump je.
Od takrat, sem za čisto vsako slabšo oceno, lumparijo in ostalo zvedel takoj in nikoli nisem tega zaupanja, zlorabil. Že naprej je vedel, kakšna kazen bo, če se mu ne bo ljubilo naučti in bo zaradi tega dobil slabše ocene, vedel je kako bom reagiral, če so ušpičli kakšno lumparijo, vedel pa je tudi, da se mora zadržati takrat, ko to njegovo početje moti druge, tako da od tistega tepeža, dejansko nisem imel z njim nobenih problemov več.
Nikoli ne bom pozabil obrazov njegovih sošolcev in sošolk, ko sem v prvem letniku gimnazije, zadnji dan šole, pred novim letom prišel domov in so bili v njegovi 3x3 veliki sobi, čisto vsi njegovi sošolci, soba zakajena, da nisi videl dlje od nosa, na mizi pa kakšnih 30 konzerv piva. Odprl sem vrata, izjavil živjo, se zabavate in vrata zaprl nazaj, ter se spravil k svojemu delu.
Pozneje mi je izjavil, kako so vsi v en glas rekli, kakšno srečo ima, ko ima tako fajn fotra, njihovi starci, bi ob podobni situaciji ponorel.
Meni je bil namreč vedno interes, da vem, kaj moj sin počne, tudi v prostem času, predvsem pa kakšno družbo ima.
Tak odnos se mi je krepko obrestoval, saj sin ni padel pod vpliv slabih sil, še vedno mi zaupa in tudi kakšno težavo, še vedno rešiva skupaj. Tudi če sem ga zagovarjal na zunaj, je doma slišal svoje litanije in se je tudi on potrudil, da me ne razočara s kakšnim neprimirnim vedenjem.
Sedaj imam 2,5 let starega vnuka, ki mi da vedet, da je bil njegov fotr lepo vzgojen, saj tudi z njim ni nobenih problemov. Samo včasih zna malo izsiljevati, pa mu ne uspe.

To je tako, malo manj strokovno mnenje o problemih vzgoje otrok. Zavedati se je potrebno, da šole za starševstvo ni, da se vzgoje učimo od svojega otroštva naprej in, da hitri posegi v utečene kolesnice, lahko prinesejo veliko negativnih posledic. Po mojem, bodo sedanji otroci, ko bodo imeli svoje otroke, spet večkrat posegli po dobri stari šibi, saj se jih večina zaveda, da bi ob malo bolj trdi vzgoji, postali boljši in predvsem bolj izobraženi posamezniki. Zanimivo je, da so bili vedno otroci malo bolj represivnih staršev, skozi šolanje bolj pridni od tistih, ki so jih doma samo crkljali in jim nudili čisto vse. Večina tistih scrkljanih, ni dokončala niti osnovne šole, to govorim iz časa, ko sem še sam drgnil šolske klopi in sem tudi kakšno okoli ušes dobil, pa se doma nisem upal povedat, ker bi še foter dodal kakšno. Nikoli pa jih nisem fasal brez veze, temveč sem moral, dejansko stopiti na živec učitelju.

Bluziš.

Spomnim se vsega precej natančno in moram reči, da občudujem fotrov trud. Sedaj _vem_ da je fotr to čutil bolj kot jaz in da je šibo uporabljal zelo odmerjeno. Lahko mirno rečem, da me je praktično vedno bolj prizadelo razočaranje kot pa eventualna redka klofuta.

Česar se ne spomniš je pa predvsem to, da šiba ni nikoli zalegla in da bi tudi brez nje odrastel v enakega, samo malo manj nevrotičnega človeka.

Zato mam pa tebe, da mi kažeš na te stvari. Racionalen, odmerjen, nikoli oseben jype.

Lahko je biti pameten sedaj, leta 2013 s to plačo in v tem stanju.

Postavi se v vlogo takratnega svežega akademca vojaške policije v totalno revni državi leta 67, z mizerno plačo in histerično ženo, brez stanovanja in preseljen v žnj republiko ter s tako nevarno službo, pa bomorekli kaj dalje.

Brane22> Postavi se v vlogo takratnega svežega akademca vojaške policije v totalno revni državi leta 67, z mizerno plačo in histerično ženo, brez stanovanja in preseljen v žnj republiko ter s tako nevarno službo, pa bomorekli kaj dalje.

Sem se postavil v to vlogo. Nimam otrok.

darkolord> Ja že, samo a daš na začetku otroku en dolg seznam vseh stvari, ki se jih ne sme početi? Verjetno da ne, ane...

Ne. Otroka usmerjaš in mu svetuješ, ko pride do tega mu tudi kaj prepoveš, če se tega ne drži mu onemogočiš.

Brane22> Name je učinkovalo. In nisem imel nikakršnih zdravstvenih težav.

Seveda si jih imel, le diagnosticirali ti jih niso.

Brane22> kaj zdaj ?

Naj ga fotr prebuta, ne?

Če te je fotr pretepal, potem nosiš posledice tega. Mogoče je pa pretepal le tvojo senco in si se nam zlagal. Tudi to je možno.