Napetostni vir in Tokovni vir

(Idealni) napetostni vir ti bo dajal nazivno napetost ne glede na to, s kakkšno impedanco (in posledično tokom) ga boš obremenil.

(Idealni) tokovni generator pa ti bo pumpal v vezje svoj nazivni tok (in prilagajal napetost) ne glede na to, kakšno impedanco ima vezje. Se pravi, če je nazivni tok generatorja 3A, nanj pa priključiš upor 2 ohma, bo izhodna napetost tokovnega generatorja 6V, tok pa bo seveda 3A. Če boš priključil nanj 1 ohm, bo njgova izhodna napetost 3V, tok pa seveda 3A.

Teorem o transformaciji virov je sicer rezultat matematične izpeljave.

Lahko si pa predstavljaš tudi takole:

Če napetostnemu viru vežeš vzporedno(torej ne tako, kot je v skladu s teoremom) nek upor, se to od tistega upora naprej sploh ne bo poznalo. Napetost, ki jo čuti vezje od upora naprej ostane enaka, kot pred uporom. Prav tako se pri idealnem viru dodaten tok, ki ga vleče vzporedni upor ne pozna, ker idealen vir glede moči ni omejen.

Prav tako zaporeden upor pri tokovnem generatorju ne bo spremenil ničesar. Generator bo svoj nazivni tok tiščal v vezje, pa če bo šel ta tok še skozi en dodaten upor, ali ne.

Zato se impedanca pri ekvivalentnih virih dodaja napetostnemu gen. zaporedno (ker nastane na impedanci padec napetosti), tokovnemu pa vzporedno (ker vzporedna impedanca prevzame nekaj toka nase, itd.).

Vzameš vozlišče. 50mA=i1+i2; 50mA=U/R1+U/R2(napetost je na obeh uporih enaka) --Iz te enečbe dobiš napetost na obeh uporih. Izračunat posamezni tok je trivialno I=U/R1(ali R2)

Tokovni delilnik, to kar ste zapisali je bližnjica.
Zapiši: I=I1+I2;
I2=U/R2
U=I1*R1
Pomeči skupaj in izpostavi I1, dobiš vašo enačbo.

So mogoče mislili 10kV? Škrat...

Kakšna je potem splošna formula za t.i bližnjico?

Recimo če imaš podan tok I, pa želiš izračunati tok na uporu, potem je;
r1 = upor na katerem želiš izračunati tok

i1 = I * r1 / (r1 + ostali upori za njim)

marjan_h je 19. nov 2012 ob 20:47 izjavil:

Ne razumem še čisto dobro, saj ne znam rešiti te naloge, prosim za pomoč. Sicer je enostavna vendar...

Torej želim dobiti tok I1 in I2, recimo za I1. Imamo dva upora ki sta vezana vzporedna in izračunam po formuli (R1 * R2) / (R1 + R2) = 2 kOhma. Sam če sedaj uporabim Ohmov zakon, vstavim 50mA in 2kOhm dobim napetost, ki pa ne vem katera je. Napetost na prvem uporu? Kaj pa tok?

Ker iz te slike ne veš koliko je napetost, podan pa imaš skupni tok in posamezne upornosti, moraš najprej izračunat nadomestno upornost Rn, ki znaša po formuli:
Rn=(R1*R2) / (R1+R2) = 1200 Ohm.

Zdaj izračunaš napetost, ker veš da je tok 50mA (0,05A) in je U=I*Rn (0,05A*1200 Ohm)= 60V

Ko imaš napetost lahko šele zračunaš posamezen tok I1 in I2, ki morata biti skupaj 50mA (0,05A)
I1=U/R1 =60V/3000 = 0.02A ali 20mA
I2=U/R2 =60V/2000 = 0.03A ali 30mA

I1+I2= 20+30 =50mA

Tole si preštudiraj:
http://eoet1.evsebine.com/plus/eOet1_03...

Čakaj !
Na sliki je tokovni delilnik.
Napetostni bi bil, če bi bila upora vezana zaporedno, sta pa vzporedno, zato je napetost na obeh enaka, tok pa se razdeli glede na njuno posamezno upornost, kar imaš zgoraj tudi izračunano.
Si zračunal, ja, ampak narobe, ker nadomestna upornost znaša 1200 Ohm (1,2KOhm) in ne 2000 Ohm (2KOhm) kot si izračunal ti.

Pri štromu ni bližnic dokler ne razumeš, šele potem ko razumeš v nulo, je čas za bližnjice , ki pa itak pridejo same od sebe. Vsaj moj predlog, ker drugače se prehitro zmotiš. Sploh ko se malo stvari zakomplicirajo. Če ti kdaj ni jasno, si napiši tokove v enem vozlišču, ali pa napetosti v zanki, potem pa samo kuckaj stvari. Moraš pa bit natančen, ki pa pride s prakso.

Ja, prav razumeš.

Pri napetostnem delilniku teče skozi oba upora isti tok I. Napetost U1 na uporu R1 ju R1*I. Napetost U2 na uporu R2 je R2*I. Napetost na obeh uporih je U=U1+U2=I*R1+I*R2=I(R1+R2). (Mimgrede, to je 2. Kirchhoffov zakon... pogooglaj)

Sledi U2/U=(R2*I)/(R1+R2)*I //okrajšamo I
U2/U=R2/(R1+R2)

U2=U*(R2/(R1+R2)) ...kar smo tudi iskali.

Aha. No sedaj razumem več kot če bi bil 8 ur v šoli. Najlepša hvala.

Ubistvu se tok deli samo pri paralelni vezavi, sorazmerno z upori, Če bi pa imel recimo 10 uporov serijsko pa bi bil tok isti na začetku vezave in na koncu vezave. Ker se pač ne deli.

Včasih je bolje da do teh stvari sam prideš, tiste zakone sem se naučil ampak nikoli nisem dobro razumel.


Hvala lepa Slo-tech.