Forum » Elektrotehnika in elektronika » vezje
vezje
STU-III ::
In kaj natanko bi rad rešil? Veš, malo podatkov se pa le da.
Ne pa, da daš recimo sliko švicarskega noža in vprašaš, kako se ga uporabi, nič pa ne poveš, za kakšen namen bi ga rad uporabil.
Ne pa, da daš recimo sliko švicarskega noža in vprašaš, kako se ga uporabi, nič pa ne poveš, za kakšen namen bi ga rad uporabil.
Line secured.
CMpunk ::
rad bi vse toke in vse napetosti. sedaj sem dobil za tok na uporu 30ohm : 1.4A in tok na uporu 70ohm : 0.6A
je to ok?
je to ok?
CMpunk ::
rešujem to vezje:
Najprej sem uporabil stavek superpozicije.
Naloge so:
-Napetost u1 na prvem uporu-->to sem že: 72V
-Tok I2 skozi drugi upor-->-0.4A
-Upor R2 zamenjamo z drsnim uporom zvezno nastavljive upornosti. Maksimalna dosegljiva moč na drsnem uporu
bi bila: to tudi še nisem. bom zdaj probal. samo moment.
Ta zadnje pa res ne znam rešit.
Najprej sem uporabil stavek superpozicije.
Naloge so:
-Napetost u1 na prvem uporu-->to sem že: 72V
-Tok I2 skozi drugi upor-->-0.4A
-Upor R2 zamenjamo z drsnim uporom zvezno nastavljive upornosti. Maksimalna dosegljiva moč na drsnem uporu
bi bila: to tudi še nisem. bom zdaj probal. samo moment.
Ta zadnje pa res ne znam rešit.
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Primoz ()
STU-III ::
rad bi vse toke in vse napetosti. sedaj sem dobil za tok na uporu 30ohm : 1.4A in tok na uporu 70ohm : 0.6A
je to ok?
Ja, to je prav.
rešujem to vezje:
Najprej sem uporabil stavek superpozicije.
Naloge so:
-Napetost u1 na prvem uporu-->to sem že: 72V
-Tok I2 skozi drugi upor-->-0.4A
-Upor R2 zamenjamo z drsnim uporom zvezno nastavljive upornosti. Maksimalna dosegljiva moč na drsnem uporu
bi bila: to tudi še nisem. bom zdaj probal. samo moment.
Ta zadnje pa res ne znam rešit.
A to je vezje je kakorkoli povezano s tistim zgoraj ali kako?
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Primoz ()
CMpunk ::
Ja, uporabil sem princip superpozicije, saj sem napisal. Onemogočiš tokovni vir, zračunaš tokove in napetosti, onemogočiš napetostni vir, spet zračunaš, potem pa sešteješ(superponiraš). In tisto zgoraj je pač vezje z izklopljenim napetostnim virom.
Rabil bi 3. nalogo PLSSS!
Rabil bi 3. nalogo PLSSS!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: CMpunk ()
STU-III ::
Čakaj, samo ti imaš drugačne podatke v prvem in drugem vezju...
v prvem sta 30 in 70, v drugem pa 20 in 80ohmska upora...
v prvem sta 30 in 70, v drugem pa 20 in 80ohmska upora...
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
STU-III ::
Ampak zelo čudno, ker pri napetosti 100V bi teklo kar lepo okoli 5 (malo manj) amperov, razen če imaš tok omejen? Ker meni pride, da je napetost glede na tok 42V.
Line secured.
STU-III ::
Glede drsnega upora pa, kakšen sploh je v tvojem primeru? A gre od 0ohmov naprej ali kako? Če gre od 0 naprej in, če imaš omejen tok na izhodu na 2A, potem bo teklo skozi drsni upor pri 0 ohmih 2A, kar pomeni pri 100V = 200W.
Preprosto, ko ga boš dal na začetek (na najmanjšo upornost, 0ohmov), se sploh ne bo upiral in bo čez njega tekel ves razpoložljivi tok.
Ker imaš vzporedno vezavo seveda.
Preprosto, ko ga boš dal na začetek (na najmanjšo upornost, 0ohmov), se sploh ne bo upiral in bo čez njega tekel ves razpoložljivi tok.
Ker imaš vzporedno vezavo seveda.
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
STU-III ::
Jah, ne vem, kakšne podatke o kakšnih uporih imaš ampak drsni upori se ponavadi vedno začnejo od 0 in potem do toliko in toliko Ohmov. Če te vprašanje sprašuje, kakšna bi bila maksimalna dosegljiva moč na drsnem uporu, lahko že takoj veš, da bo to na 0 Ohmih, saj pri nižji upornosti teče večji tok. Ker imaš vzporedno vezavo, bi največji oz. večji tok tekel skozi manjši upor, ki bi bil v tem primeru drsni upor nastavljen na nulo. Pri tako majhni upornosti bi skozi drsni upor tekel praktično ves razpoložljiv tok, ki je v tvojem primeru (če ima izhod omejen tok) 2A. Napetost vezja imaš 100V, kar pomeni 200W. Zdaj pa ne vem, od kje ti dobiš 13.3W, a ti je to kak sošolec povedal ali si sam računal ali si napisal napačne podatke, v glavnem, v primeru, ki sem ga opisal, bi bila moč 200W, zdaj pa poglej, če je v tem mojem primeru vse tako opisano, kot je v tvoji nalogi, pa boš videl, na čem si. Če je vse tako, kot v mojem primeru, je moč pač 200W, če pa si navedel napačne ali manjkajoče podatke, pa se vsekakor ne da nekaj na blef računati.
Line secured.
CMpunk ::
Vsi podatki+ rešitve so iz izpita iz leta 2011. Sedaj mi je sošolec pokazal kako se to izračuna formula je: Napetost odprtih sponk na kvadrat deljeno z 4*R=(40V)^2/4*30ohm
hvala vseeno za pomoč
hvala vseeno za pomoč
googleg1 ::
@STU-III preden začneš vse okoli sebe zmerjati najprej malo razmisli. Če je upornost 0ohm pomeni, da je na njem padec napetosti 0. Ker je moč produkt toka in napetosti je potem tudi moč 0W.
EDIT: sem šel preverjat izpit: http://stari.ltfe.org/oe/3/preverjanje_...
Možnega odgovora 13,3W sploh ni. Tako da sklepam, da to ni pravilen rezultat...
EDIT: sem šel preverjat izpit: http://stari.ltfe.org/oe/3/preverjanje_...
Možnega odgovora 13,3W sploh ni. Tako da sklepam, da to ni pravilen rezultat...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: googleg1 ()
STU-III ::
@googleg1
Ne zmerjam čisto nobenega, če pa hočeš, pa lahko začnem tebe, ker blefiraš. Ne vem, kakšno znanje iz elektronike imaš ampak tvoja trditev je povsem napačna. Ne verjameš? Priklopi žico, ki ima upornost 0 Ohmov na 100V z omejitvijo toka na 2A in v trenutku boš dobil 200W grelec.
Tudi meni se zdi, da ni, tvoj o 0 vatih pa še manj...
Ne zmerjam čisto nobenega, če pa hočeš, pa lahko začnem tebe, ker blefiraš. Ne vem, kakšno znanje iz elektronike imaš ampak tvoja trditev je povsem napačna. Ne verjameš? Priklopi žico, ki ima upornost 0 Ohmov na 100V z omejitvijo toka na 2A in v trenutku boš dobil 200W grelec.
Možnega odgovora 13,3W sploh ni. Tako da sklepam, da to ni pravilen rezultat...
Tudi meni se zdi, da ni, tvoj o 0 vatih pa še manj...
Line secured.
googleg1 ::
Okej. Sem šel poračunat:
Se vidi, da je že nekaj časa minilo od mojega soočenja z Sinigojem. Seveda je največja moč na uporu takrat ko sta upora enaka. To bi mi moralo biti jasno že na prvi pogled. Zgoraj je dolg postopek... Rešitev je 320W
Se vidi, da je že nekaj časa minilo od mojega soočenja z Sinigojem. Seveda je največja moč na uporu takrat ko sta upora enaka. To bi mi moralo biti jasno že na prvi pogled. Zgoraj je dolg postopek... Rešitev je 320W
Zgodovina sprememb…
- spremenil: googleg1 ()
googleg1 ::
Komentar še ostalih opazk...
Kot je jasno iz vprašanja nas zanima moč na uporu. Tako, da še zmeraj drži predpostavka: moč je produkt toka in napetosti. V razširjenem izrazu je to enako kvadratu napetosti ulomljeno z upornostjo.
Sedaj ko imamo fizikalno osnovo pa poračunajmo.
P = U^2 / R
po vstavljanju: P = 100^2 / 0 -> singularnost (neskončno)
Iz tega sledi, da je z našim modelom nekaj narobe: upornost ne more biti 0.
Ker eksperiment dejansko lahko izvedemo bomo za računanje vzeli raje žico z 1ohm. Po vstavljanju dobimo: P = 100^2 / 1 = 10kW
Nekaj ne drži! Mi imamo vendar tokovno omejitev 2A kar pomeni, da bi morali imeti moč P = 100V * 2A = 200W
Problem se skriva v tokovnih napajalnikih. Za prilagoditev toka 2A bo napajalnik spustil napetost vira, tako da bo čez žico teklo dejansko 2A. Po tem odkritju lahko na novo poračunamo napetostni padec na naši žici: U = R * I = 2V
Po ponovem računanju moči naše žice: P = 2^2 / 1 = 4W
Priklopi žico, ki ima upornost 0 Ohmov na 100V z omejitvijo toka na 2A in v trenutku boš dobil 200W grelec.
Kot je jasno iz vprašanja nas zanima moč na uporu. Tako, da še zmeraj drži predpostavka: moč je produkt toka in napetosti. V razširjenem izrazu je to enako kvadratu napetosti ulomljeno z upornostjo.
Sedaj ko imamo fizikalno osnovo pa poračunajmo.
P = U^2 / R
po vstavljanju: P = 100^2 / 0 -> singularnost (neskončno)
Iz tega sledi, da je z našim modelom nekaj narobe: upornost ne more biti 0.
Ker eksperiment dejansko lahko izvedemo bomo za računanje vzeli raje žico z 1ohm. Po vstavljanju dobimo: P = 100^2 / 1 = 10kW
Nekaj ne drži! Mi imamo vendar tokovno omejitev 2A kar pomeni, da bi morali imeti moč P = 100V * 2A = 200W
Problem se skriva v tokovnih napajalnikih. Za prilagoditev toka 2A bo napajalnik spustil napetost vira, tako da bo čez žico teklo dejansko 2A. Po tem odkritju lahko na novo poračunamo napetostni padec na naši žici: U = R * I = 2V
Po ponovem računanju moči naše žice: P = 2^2 / 1 = 4W
CMpunk ::
kaj 0ohmska žica tud obstaja? kaj je to neka ultra super prevodna pri -200 stopinjah?
Sinigoj bi bil razočaran...tako kot je bil danes nad mano rezultat je 13.3W
Se vidi, da je že nekaj časa minilo od mojega soočenja z Sinigojem. Seveda je največja moč na uporu takrat ko sta upora enaka. To bi mi moralo biti jasno že na prvi pogled. Zgoraj je dolg postopek... Rešitev je 320W
Sinigoj bi bil razočaran...tako kot je bil danes nad mano rezultat je 13.3W
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: CMpunk ()
STU-III ::
@googleg1
Sori ampak ne morem se nehati smejati tem tvojim nepravilnim razlagam, žal, res... Ponavljati ne mislim še stokrat, lahko pa si še nekajkrat prebereš moj post in upam, da boš ugotovil, kje se motiš. Poleg tega si v svojih izračunih uporabil napačne upornosti (20 in 80 ohmov), OP pa je kasneje popravil, da je 30 in 70. Poleg tega so bile te upornosti tudi v njegovem prvem postu.
Jao, singularnost? Neskončnost? Upam, da veš, da te ne žalim in te nočem žaliti ampak čemu hočeš zračunati neskončno moč, ko pa sem v najmanj stotih postih zgoraj napisal, da je tok omejen na 2A, kot ima to tudi OP v vezju? Če je tok omejen na 2A, pomeni da bi pri 0 Ohmih teklo vse, kar je razpoložljivo, se pravi 2A pri 100V, kar preprosto, kot beli dan pomeni 200W.
Očitno nisi bil pozoren in nisi upošteval, da je tok omejen. Če tok nebi bil omejen, potem pa je tvoj izračun že pravilen (neskončno amperov). Ne vem pa, kako tebi pride 320W, če preprosto NE MORE priti. Tok v vezju je OMEJEN na 2A (ni to tokovna poraba vezja, kar že z izračuni lahko hitro ugotoviš). Veš kaj je drsni upor? To je lahko drsni upor za nastavitev jakosti na mešalnih mizah, potenciometer, reostat, pa tudi recimo laboratorijske drsne upore imaš, ki imajo večjo moč. V glavnem: vzemimo njegovo vezje - napajanje: 100V omejeno na 2A, kar nam že tako pove, da je max. moč 200W. Potem imamo dva upora vezana VZPOREDNO in sicer: 30 ohmov in drsni upor, na katerem je po zdravi kmečki pameti največja moč na najnižji upornosti, ki je 0 ohmov (pa ni se treba zdaj frajerja delat, da nič ohmov ne obstaja ampak mislim, da lahko dobro veš, da tisti drobni delček upornosti preprosto zanemarimo). Tok bo vedno stekel po poti najmanjšega odpora, kar pomeni čez drsnik nastavljen na nulo. Lahko tudi računsko pojasnim: R= R1×R2 / R1+R2 in vstavimo: R= 30×0 / 30+0 = 0,0000 ohma, kar pomeni, da skozi vezje teče VES razpoložljiv tok (2A) in upam, da od tukaj naprej veš, da je P=U×I, (P=100×2 = 200W). Ne vem, kaj ni jasno tukaj? Evo, pa lahko še rečemo, da ne bomo vzeli ničelne upornosti, ker praktično ne obstaja, pa vzemimo še 1 Ohm, kar je kljub majhnosti še vedno dosti več, kot pa ima drsnik v ničelnem položaju. R= 30×1 / 30+1 = 0,9677... ohma, kar pomeni: I= U/R ---- I= 100/0,9677 = 103,3378A, tok pa imamo omejen na 2A, kar pomeni, da bo teklo 2A, kar pa spet pomeni P=U×I =200W....... No, kaj še ni jasno?
@CMpunk
"kaj 0ohmska žica tud obstaja? kaj je to neka ultra super prevodna pri -200 stopinjah?"
Tako se reče. Nobena stvar ni čisto brez upornosti ampak, če vzameš 5cm dolg košček bakrene žice, recimo 1.5mm2, je njegova upornost praktično tako majhna, da lahko brez težav rečemo, da je 0 Ohmov.
Če so podatki, ki si jih navajal pravilni in, če z drsnim uporom ni kaj narobe oz., da je nastavljen na neko upornost, pa tega nisi povedal, to nikakor ne bo držalo.
Pa lep pozdrav...
Sori ampak ne morem se nehati smejati tem tvojim nepravilnim razlagam, žal, res... Ponavljati ne mislim še stokrat, lahko pa si še nekajkrat prebereš moj post in upam, da boš ugotovil, kje se motiš. Poleg tega si v svojih izračunih uporabil napačne upornosti (20 in 80 ohmov), OP pa je kasneje popravil, da je 30 in 70. Poleg tega so bile te upornosti tudi v njegovem prvem postu.
Kot je jasno iz vprašanja nas zanima moč na uporu. Tako, da še zmeraj drži predpostavka: moč je produkt toka in napetosti. V razširjenem izrazu je to enako kvadratu napetosti ulomljeno z upornostjo.
Sedaj ko imamo fizikalno osnovo pa poračunajmo.
P = U^2 / R
po vstavljanju: P = 100^2 / 0 -> singularnost (neskončno)
Iz tega sledi, da je z našim modelom nekaj narobe: upornost ne more biti 0.
Jao, singularnost? Neskončnost? Upam, da veš, da te ne žalim in te nočem žaliti ampak čemu hočeš zračunati neskončno moč, ko pa sem v najmanj stotih postih zgoraj napisal, da je tok omejen na 2A, kot ima to tudi OP v vezju? Če je tok omejen na 2A, pomeni da bi pri 0 Ohmih teklo vse, kar je razpoložljivo, se pravi 2A pri 100V, kar preprosto, kot beli dan pomeni 200W.
Očitno nisi bil pozoren in nisi upošteval, da je tok omejen. Če tok nebi bil omejen, potem pa je tvoj izračun že pravilen (neskončno amperov). Ne vem pa, kako tebi pride 320W, če preprosto NE MORE priti. Tok v vezju je OMEJEN na 2A (ni to tokovna poraba vezja, kar že z izračuni lahko hitro ugotoviš). Veš kaj je drsni upor? To je lahko drsni upor za nastavitev jakosti na mešalnih mizah, potenciometer, reostat, pa tudi recimo laboratorijske drsne upore imaš, ki imajo večjo moč. V glavnem: vzemimo njegovo vezje - napajanje: 100V omejeno na 2A, kar nam že tako pove, da je max. moč 200W. Potem imamo dva upora vezana VZPOREDNO in sicer: 30 ohmov in drsni upor, na katerem je po zdravi kmečki pameti največja moč na najnižji upornosti, ki je 0 ohmov (pa ni se treba zdaj frajerja delat, da nič ohmov ne obstaja ampak mislim, da lahko dobro veš, da tisti drobni delček upornosti preprosto zanemarimo). Tok bo vedno stekel po poti najmanjšega odpora, kar pomeni čez drsnik nastavljen na nulo. Lahko tudi računsko pojasnim: R= R1×R2 / R1+R2 in vstavimo: R= 30×0 / 30+0 = 0,0000 ohma, kar pomeni, da skozi vezje teče VES razpoložljiv tok (2A) in upam, da od tukaj naprej veš, da je P=U×I, (P=100×2 = 200W). Ne vem, kaj ni jasno tukaj? Evo, pa lahko še rečemo, da ne bomo vzeli ničelne upornosti, ker praktično ne obstaja, pa vzemimo še 1 Ohm, kar je kljub majhnosti še vedno dosti več, kot pa ima drsnik v ničelnem položaju. R= 30×1 / 30+1 = 0,9677... ohma, kar pomeni: I= U/R ---- I= 100/0,9677 = 103,3378A, tok pa imamo omejen na 2A, kar pomeni, da bo teklo 2A, kar pa spet pomeni P=U×I =200W....... No, kaj še ni jasno?
@CMpunk
"kaj 0ohmska žica tud obstaja? kaj je to neka ultra super prevodna pri -200 stopinjah?"
Tako se reče. Nobena stvar ni čisto brez upornosti ampak, če vzameš 5cm dolg košček bakrene žice, recimo 1.5mm2, je njegova upornost praktično tako majhna, da lahko brez težav rečemo, da je 0 Ohmov.
Sinigoj bi bil razočaran...tako kot je bil danes nad mano rezultat je 13.3W
Če so podatki, ki si jih navajal pravilni in, če z drsnim uporom ni kaj narobe oz., da je nastavljen na neko upornost, pa tega nisi povedal, to nikakor ne bo držalo.
Pa lep pozdrav...
Line secured.
STU-III ::
PS: Če bi hotel, da je moč 13,3W, bi rabil upornost na vezju (zaokroženo) 752 ohmov, kar pomeni, da sploh nebi moral uporabiti nobenega izmed uporov v vezju, ki si ga podal, saj neglede na to, kako velik bi bil drsni upor nebi zaradi R1, ki je 30 ohmov nikoli prišel do teh 752tih ohmov. Tako, da ne vem, kaj je s tem vezjem, sta pa dve možnosti: rezultat, ki si ga podal (13.3W) je napačen ali druga možnost: napačni podatki. Nekaj od tega zagotovo je. Če si ziher, da so podatki pravi, potem rezultat zagotovo ni in ne more biti 13,3W. (daleč od tega)
Aja, malo gledam na netu.. ta Sinigoj je profesor za štrom pa to? Ker če so podatki res pravilni in, da nisi pozabil česa omeniti, mu lahko mirne volje poveš, da se moti.
Sicer nam pa najprej povej katero od vezij sploh drži? Prvo ali drugo, ki si ga pripopal? Ker drugo vezje je POPOLNOMA drugačno, kot sem si zdajle pogledal, čeprav si včeraj rekel, da gre za enako stvar in sploh gledal nisem. Sicer pa sem jaz računal za vezje iz prvega posta, da ne bo pomote.
Aja, malo gledam na netu.. ta Sinigoj je profesor za štrom pa to? Ker če so podatki res pravilni in, da nisi pozabil česa omeniti, mu lahko mirne volje poveš, da se moti.
Sicer nam pa najprej povej katero od vezij sploh drži? Prvo ali drugo, ki si ga pripopal? Ker drugo vezje je POPOLNOMA drugačno, kot sem si zdajle pogledal, čeprav si včeraj rekel, da gre za enako stvar in sploh gledal nisem. Sicer pa sem jaz računal za vezje iz prvega posta, da ne bo pomote.
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
STU-III ::
Haha, če v resnici rešuješ drugo vezje, prvo skico pa si manjkajoče narisal, se sploh ne čudim, da vsi dobivamo napačne rezultate Ker v drugem vezju se vidi, da je tokovni vir v resnici na drugi strani, puščica pa le nakazuje tok in njegovo smer... Pa tudi upora nista več vzporedno
Mogoče bom kasneje (zvečer) pogledal še za drugo vezje, če se mi bo dalo.
LP
Mogoče bom kasneje (zvečer) pogledal še za drugo vezje, če se mi bo dalo.
LP
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
googleg1 ::
Samo, da razčistimo. Glede na izpit, ki sem ga linkal: http://stari.ltfe.org/oe/3/preverjanje_..., je pri drugi nalogi, primer c, pravilen rezultat 320W, tako kot tudi kaže moja rešitev, ki je očitno nihče ni pogledal. In ne glede na to, kaj so trditve ostalih je pravilna tudi trditev: moč je nejvečja ko sta upora enaka! To lahko tudi preverimo na spletu: Maximum power transfer theorem @ Wikipedia
Ostalih stvari pa sploh ne bi komentiral, ker se vidi, da manjka vsem sodelujočim nekaj let šolanja. Mogoče se vseeno samo obregnem ob 0ohmski upor. Pri analizi električnih vezjih aktivne in pasivne komponente vedno povezujemo z žicami, ki jim predpostavimo 0 ohmsko upornost. To pomeni, da na njih ni padca napetosti, zato jih lahko smatramo kot idealne prevodnike. če želimo, lahko žico simuliramo tudi z uporom, ki mu določimo upornost žice. To govorim zato, ker v naših enačbah upornosti enake 0 vnašajo pole (singularnosti), zato tega ne smemo početi. Če že operiramo z upornostmi 0.1ohm.
Pa še glede tokovnih virov eno kratko predavanje. Tokovni vir si najlažje predstavljamo kot napetostni vir, ki spreminja svojo napetost tako, da čezenj teče vedno nastavljen tok (v našem primeru 2A). Tako, da reči, da se nastavi napetost 100V in omejitev toka 2A in je moč 200W je napaka. Ko bo nastavljena tokovna omejitev vemo samo to, da čez vir teče 2A. Če vir vežemo v kratek stik (z žico upornosti 1ohm), bomo imeli porabo moči 4W! Padec napetosti na žici:
U = R * I = 2V in nadalje moč: P = U * I = 2 * 2 = 4W.
Lahko si tudi speljemo enačbo za moč in to storimo v enem koraku:
P = I^2 * R.
@STU-III seveda rešujemo drugo vezje. Prvo lahko še v srednji šoli pri fiziki rešijo.
Ostalih stvari pa sploh ne bi komentiral, ker se vidi, da manjka vsem sodelujočim nekaj let šolanja. Mogoče se vseeno samo obregnem ob 0ohmski upor. Pri analizi električnih vezjih aktivne in pasivne komponente vedno povezujemo z žicami, ki jim predpostavimo 0 ohmsko upornost. To pomeni, da na njih ni padca napetosti, zato jih lahko smatramo kot idealne prevodnike. če želimo, lahko žico simuliramo tudi z uporom, ki mu določimo upornost žice. To govorim zato, ker v naših enačbah upornosti enake 0 vnašajo pole (singularnosti), zato tega ne smemo početi. Če že operiramo z upornostmi 0.1ohm.
Pa še glede tokovnih virov eno kratko predavanje. Tokovni vir si najlažje predstavljamo kot napetostni vir, ki spreminja svojo napetost tako, da čezenj teče vedno nastavljen tok (v našem primeru 2A). Tako, da reči, da se nastavi napetost 100V in omejitev toka 2A in je moč 200W je napaka. Ko bo nastavljena tokovna omejitev vemo samo to, da čez vir teče 2A. Če vir vežemo v kratek stik (z žico upornosti 1ohm), bomo imeli porabo moči 4W! Padec napetosti na žici:
U = R * I = 2V in nadalje moč: P = U * I = 2 * 2 = 4W.
Lahko si tudi speljemo enačbo za moč in to storimo v enem koraku:
P = I^2 * R.
@STU-III seveda rešujemo drugo vezje. Prvo lahko še v srednji šoli pri fiziki rešijo.
STU-III ::
@STU-III seveda rešujemo drugo vezje. Prvo lahko še v srednji šoli pri fiziki rešijo.
V 5 minutah ti rešim še drugega ampak vidim, da tale naloga ne pelje nikamor, prav tako tvoje znanje, ki očitno ne reši niti naloge, ki jo rešujejo v sr. šoli pri fiziki. Bi te pa rad videl, ko priklapljaš žico na 100V usmernik s tokom 2A v upanju, da bo žica porabljala le 4W
In ne vem, zakaj je žaljenje potrebno, če pa se motiš:
Ko bo nastavljena tokovna omejitev vemo samo to, da čez vir teče 2A. Če vir vežemo v kratek stik (z žico upornosti 1ohm), bomo imeli porabo moči 4W!
TOKOVNA OMEJITEV JE 2A, TAKO DA NE VEM, KJE TI VIDIŠ KRATEK STIK???
Naloge pa ni noben pogledal, ker je niti noče, ker računamo OP-jevo nalogo, ne pa nalogo na tisti strani (pa tudi, če je čisto identična, nimam nobene potrebe gledat tja, če imam tukaj vse, kar rabim.)
Line secured.
googleg1 ::
Hmm glede na to, da se avtor teme ni izrekel, za katero vezje točno želi imeti rešitev sem sedaj poračunal še originalno vezje:
EDIT: Pri odvajanju sem pozabil kvadrirati imenovalec, vendar to ne igra nobene vloge, ker kasneje vse pokrajšamo
Še zmeraj drži trditev da je maksimalna moč na uporu R2 ko sta upora enaka.
@STU-III če ni skrivnost mi lahko zaupaš tvojo stopnjo izobrazbe ?
EDIT: Pri odvajanju sem pozabil kvadrirati imenovalec, vendar to ne igra nobene vloge, ker kasneje vse pokrajšamo
Še zmeraj drži trditev da je maksimalna moč na uporu R2 ko sta upora enaka.
@STU-III če ni skrivnost mi lahko zaupaš tvojo stopnjo izobrazbe ?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: googleg1 ()
STU-III ::
@STU-III če ni skrivnost mi lahko zaupaš tvojo stopnjo izobrazbe ?
Mehatronik-Operater
Naj pa popravim tole zate:
Še zmeraj ne drži trditev da je maksimalna moč na uporu R2 ko sta upora enaka.
LP
Pa ne vem, a trolaš ali kaj? Resnično ne vem, kako lahko trdiš, da je največja moč na uporu R2, takrat, ko sta upora enaka??? Malo si poglej osnove.
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
googleg1 ::
Povej mi kako naj ti dokažeem, da to dejansko drži. Cel postepek je drugače zgoraj opisan. Mogoče lahko komentiraš kje sem storil napako.
Med drugim sem narisal tudi graf trošenja moči na uporu glede na njegovo upornost:
Med drugim sem narisal tudi graf trošenja moči na uporu glede na njegovo upornost:
Zgodovina sprememb…
- spremenil: googleg1 ()
STU-III ::
To raje ti meni povej.
Torej ti trdiš, da bi takole:
bila največja moč na uporu R2???
PS: ker, če trdiš tako, potem se motiš.
Torej ti trdiš, da bi takole:
bila največja moč na uporu R2???
PS: ker, če trdiš tako, potem se motiš.
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
googleg1 ::
Na sliki je samo tokovni vir. Tako da 100V ni podatek te naloge. Zato sem imel prej celo predavanje o tokovnih virih.
Mogoče še kratek povezetek. Na navadnih napajalnik lahko nastaviš tok ALI napetost. Zato, poznamo tokovne in napetostne vire. Ti bi rad nastavil in tok in napetost. Za to, kar ti hočeš, bi moral vir spreminjati notranjo upornost. Sledimo enačbi U = R * I. Če nastaviš napetost (U) in nastaviš tok (I), ti ostane same še ena veličina, ki jo lahko spreminjaš: upornost (R).
Mogoče še kratek povezetek. Na navadnih napajalnik lahko nastaviš tok ALI napetost. Zato, poznamo tokovne in napetostne vire. Ti bi rad nastavil in tok in napetost. Za to, kar ti hočeš, bi moral vir spreminjati notranjo upornost. Sledimo enačbi U = R * I. Če nastaviš napetost (U) in nastaviš tok (I), ti ostane same še ena veličina, ki jo lahko spreminjaš: upornost (R).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: googleg1 ()
STU-III ::
A, da ne? Zakaj je pa potem rekel OP, da je napetost 100V?
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
STU-III ::
Jao, daj lepo izračunaj nalogo, filozofiranje ne šteje.
Sem jo že ene parkrat in tudi ponovil že stokrat eno in isto v zgornjih postih. Tako, da...
Line secured.
googleg1 ::
STU-III ::
Jaz sem samo pogledal, katero vezje rešuje in opazil, da je napetost 100V ter jo uporabil pri prvi nalogi, saj je rekel, da sta nalogi povezani. Ampak to še vedno ne izniči tistih tvojih napačnih trditev, četudi napetost ni taka.
Line secured.
googleg1 ::
Nekako ti želim dopovedati, da tvoje dojemanje tokovnih in napetostnih virov ni čisto pravilna. Mislim, da je izvor napak v razmišlanju napačno predstavlanje kaj počne laboratorijski usmernik. Ker ponavadi res lahko nastaviš napetost 100V (recimo) in potem nastaviš zraven še tokovno omejitev (recimo 2A), da ne skuriš celega vezja po nesreči.
Pri teh nastavitvah je treba razumeti kako se potem ta usmernik obnaša. Kot sem že zgoraj omenil obejega omejiti ne moreš (vsaj ne na klasičnih usmernikih). Naprava v večini primerov nastavi napetost odprtih sponk 100V in potem meri tok. V primeru, da tok preseže 2A usmernik začne spuščati napetost, da tok ne preseže ta 2A.
Nastavimo lab. usmernik na 100V in tok. omejitev 2A. na izhod vežimo potenciometer.
Kot je razvidno iz tabele poznamo dva režima delovanja. Brez tokovne omejitve in z tokovno omejitvijo. Mogoče boš sedaj videl naloge v drugi luči.
Pri teh nastavitvah je treba razumeti kako se potem ta usmernik obnaša. Kot sem že zgoraj omenil obejega omejiti ne moreš (vsaj ne na klasičnih usmernikih). Naprava v večini primerov nastavi napetost odprtih sponk 100V in potem meri tok. V primeru, da tok preseže 2A usmernik začne spuščati napetost, da tok ne preseže ta 2A.
Nastavimo lab. usmernik na 100V in tok. omejitev 2A. na izhod vežimo potenciometer.
Upornost[Ohm]| Napetost[V]| Tok[A] | Moč [W] ------------------------------------------------------------------ 100 100 1A 100 brez tokovne omejitve 50 100 2A 200 brez tokovne omejitve 25 50 2A 100 -- tokovna omejitev 10 20 2A 40 -- tokovna omejitev 1 2 2A 4 -- tokovna omejitev
Kot je razvidno iz tabele poznamo dva režima delovanja. Brez tokovne omejitve in z tokovno omejitvijo. Mogoče boš sedaj videl naloge v drugi luči.
STU-III ::
Torej, ko sem jaz izdelal USB polnilec preko baterij in omejil tok na 0,8A, praviš, da bi morala napetost pasti, če bi telefon vlekel več, kot 0,8A? Po tej trditvi bi napetost postala nižja od dovoljene 4,75V in polnjenje telefona bi se končalo.
PS: ne vem, zakaj bi usmernik rabil spustiti napetost, če lahko izhod dobesedno omeji na 2A, se pravi, da ko je upornost na sponkah enaka 0 ohmov (teoretično) teče maksimalen tok.
PS: ne vem, zakaj bi usmernik rabil spustiti napetost, če lahko izhod dobesedno omeji na 2A, se pravi, da ko je upornost na sponkah enaka 0 ohmov (teoretično) teče maksimalen tok.
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
googleg1 ::
Res je! Dostikrat (tudi na tem forumu) beremo o tem, da se je napajalnik sesedel. To vbistvu pomeni, da mu je zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadosti visokega toka padla napetost.
V glavi imej vedno enačbo: U = R * I . Ta enačba mora veljati vedno! Kako naj bi po tvoje napajalnik lahko omejil tok na 2A, poleg tega pa zagotavljal nepetost 100V ? Govorim v skladu s to enačbo.
V glavi imej vedno enačbo: U = R * I . Ta enačba mora veljati vedno! Kako naj bi po tvoje napajalnik lahko omejil tok na 2A, poleg tega pa zagotavljal nepetost 100V ? Govorim v skladu s to enačbo.
STU-III ::
Recimo takole: daš 100 ohmski upor na enega od terminalov 12V baterije in imaš tok omejen na 0,12A. Če recimo povežeš potem upor direktno z drugim terminalom, bo tekel tok 0,12A, napetost pa bo še vedno 12V.
In nikjer v tem primeru ni treba nižati napetosti, da nebi tok presegel 0,12A.
In nikjer v tem primeru ni treba nižati napetosti, da nebi tok presegel 0,12A.
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
STU-III ::
Res je! Dostikrat (tudi na tem forumu) beremo o tem, da se je napajalnik sesedel.
Eh, to je samo tukajšnji izraz, da so gor obesili preveč kartic in se je sprožila tokovna zaščita, drugače pa je tvoj izraz pravilen.
Line secured.
googleg1 ::
Recimo takole: daš 100 ohmski upor na enega od terminalov 12V baterije in imaš tok omejen na 0,12A. Če recimo povežeš potem upor direktno z drugim terminalom, bo tekel tok 0,12A, napetost pa bo še vedno 12V.To kar si napisal drži. Vendar to ni tokovna omejitev. To je samo upor na 12V bateriji. Če bi sedaj dal namesto 100ohmskega upora 50 ohmski bi se tok sorazmerno povečal. V primeru tokovne omejitve na 0.12A bi tok ostal 0.12A vendar bi napetost padla skladno z enačbo: U = R * I
In nikjer v tem primeru ni treba nižati napetosti, da nebi tok presegel 0,12A.
Kako dejansko zvežeš tokovno omejitev zavisi od primera (zelo komplicirano proti precej enostavnim). Vsi sistemi pa imajo enak princip. Sistem s povratno zanko, ki meri tok in prilagaja napetost vira.
Najbolj enostavnega lahko doma zvežeš z lm317 (napetostni regulator) - vezave so na internetu. Potem se pa komplicira lahko z adc konverterji in digitalno regulacijo in bilokaj...
ubistvu, še enostavnejšeega lahko zvežeš z npn tranzistorjem zener diodo in uporom: Current source @ Wikipedia
STU-III ::
sem delal z lm317, ja.
pa tudi z zenerjem in uporom ampak brez tranzistorja.
pa tudi z zenerjem in uporom ampak brez tranzistorja.
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
googleg1 ::
Še tisto z upornostjo in maksimalno močjo lahko malo razčistiva. To se drugače dostikrat implicira vendar je zadaj kar nekaj teorije. Največkrat se to sliši pri audio ojačevalcih. Če si slučajno kdaj kakšnega gradil potem veš, da ni vseeno ali se gor priklaplja 8 ali 4 ohmske zvočnike. To je ravno zaradi tega teorema o maksimalni moči. Kot sem danes že večkrat poudaril (tudi linkal na wikipedijo) je izhodna moč maksimalna če je upornost bremena enaka notranji upornosti vira.
Drugače povedano: moč je največja če sta upora enaka.
Zakomplicira se ko upornosti zamenjamo za impedance. Potem pa se veselo računa.
Drugače povedano: moč je največja če sta upora enaka.
Zakomplicira se ko upornosti zamenjamo za impedance. Potem pa se veselo računa.
CMpunk ::
stu-iii predlagam da malo vzameš v roke knjigo osnve elektromagnetike, a.r.sinigoj, da vidiš kakšen kaliber je to.
STU-III ::
Še tisto z upornostjo in maksimalno močjo lahko malo razčistiva. To se drugače dostikrat implicira vendar je zadaj kar nekaj teorije. Največkrat se to sliši pri audio ojačevalcih. Če si slučajno kdaj kakšnega gradil potem veš, da ni vseeno ali se gor priklaplja 8 ali 4 ohmske zvočnike. To je ravno zaradi tega teorema o maksimalni moči. Kot sem danes že večkrat poudaril (tudi linkal na wikipedijo) je izhodna moč maksimalna če je upornost bremena enaka notranji upornosti vira.
Drugače povedano: moč je največja če sta upora enaka.
Zakomplicira se ko upornosti zamenjamo za impedance. Potem pa se veselo računa.
Vsekakor je razlika, ja. Če priklopiš 4 ohmske lahko izstisneš večjo moč, kot pri 8 ohmskih, pri 2 ali celo 1 ohmskih pa še več, če seveda ojačevalec to prenese. To sem že razlagal pri tistem nastavljivem uporu drugače. Pa ne začeti zdaj spet s tistim vezjem, ker nobeden niti ni uporabljal pravih podatkov in mešali smo vezja. Na koncu je bil rezultat kao 13.3W, meni pa se ni dalo še z drugim vezjem ubadati, ker tema že tako rine v offtopic.
stu-iii predlagam da malo vzameš v roke knjigo osnve elektromagnetike, a.r.sinigoj, da vidiš kakšen kaliber je to.
Čemu? Ne berem knjig in vem o elektromagnetizmu čisto dovolj za svoje potrebe, delal sem že na več manjših in enem večjem Teslinem transformatorju in predvsem na klasičnih transformatorjih, pa tudi nekaj sem se z elektromagneti in motorji ukvarjal, pa še kaj bi se našlo.
LP
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
bluefish ::
Problem tega tvojega ukvarjanja je, vsaj sodeč po tisti temi o trafotu, da narediš neko vezje, gor priklopiš napajanje in upaš, da bo vse skupaj delalo. Ob tem pa se ne potrudiš razumeti matematičnega ozadja.
Saj trafo lahko narediš brez problema. Večja umetnost je, ko želiš na izhodu točno določeno napetost/tok. Le to pa brez predhodnih priprav ne gre.
Saj trafo lahko narediš brez problema. Večja umetnost je, ko želiš na izhodu točno določeno napetost/tok. Le to pa brez predhodnih priprav ne gre.
STU-III ::
Kako prosim? A prav vidim ali me res moderator žali? Kje pa sem rekel, da imam probleme z mat. ozadjem in kaj v temi s trafoti te moti natanko? Komot ti izdelam trafo z določeno napetostjo in tokom, brez skrbi, ni problema. (razen seveda, da nimam materiala in strojev)
Pa brez skrbi, da se trafo ne naredi kar tako preprosto. Ni to samo navijanje žic. Že v jedru je cela znanost.
Ampak res pa ne vem, kaj te moti pri temah s trafoti? To mi pa res ni jasno.
Pa brez skrbi, da se trafo ne naredi kar tako preprosto. Ni to samo navijanje žic. Že v jedru je cela znanost.
Ampak res pa ne vem, kaj te moti pri temah s trafoti? To mi pa res ni jasno.
Line secured.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: STU-III ()
googleg1 ::
Hehe. Spominjaš me name par let nazaj, ko sem končal srednjo šolo in sem se spraševal kaj se sploh še lahko naučim pri matematiki. Malo več ponižnosti ne škodi. Sploh če misliš izobraževanje nadaljevat na višji stopnji. Mene so na fakulteti najbolj impresionirali predvsem sošolci. Ko prideš iz ene tretje srednje šole (Vegova, gimnazija), kjer se 3/4 razreda bori za pozitivno, na fakulteto, se zaveš kako malo si vreden intelektualno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: googleg1 ()
TESKAn ::
Ko nekdo trdi, da se na 0 ohmskem uporu troši neka blazna moč, ko čez teče 2A, je ali trol ali pa prepričan, da je pojedel vse znanje tega sveta in ga ni mogoče spravit k sebi. V vsakem primeru vreden odgovora samo toliko, da ne bo kdo še verjel taki "kmečki pameti" o 200W na kratkem stiku, ko čez tečeta 2A toka.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Izračun toka v preprostem vezjuOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 4064 (3412) | Red_Mamba |
» | Fizika - toplotni koeficientOddelek: Šola | 2541 (2300) | Yacked2 |
» | Napajalnik za LED svetilkeOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 12128 (11396) | IQ42 |
» | Vezava 3W high power LED diodOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 2846 (2587) | googleg1 |
» | Napetostni vir in Tokovni virOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 5171 (4737) | A. Smith |