vezje

Aja, teskan, a je mogoče 320W pravilna rešitev, kot je odgovoril googleg1?

Pa kaj ti sploh blefiraš? A si sploh prebral zakaj se gre? Očitno ne, ker kar nekaj mešaš kratek stik in 2A, jao...

Lej, saj vem, da se rad norčuješ iz mene, poleg jest10-ke in nekaterih ostalih ampak, če misliš trolat tukaj, te noben ne rabi.

STU-III je 1. jul 2013 ob 22:45 izjavil:

Aja, teskan, a je mogoče 320W pravilna rešitev, kot je odgovoril googleg1?

To je pa grdo. 320W JE pravilen odgovor! In ni podan samo iz moje strani ampak je uradna rešitev snovalcev izpita pri predmetu osnove elektrotehnike 1. Seveda upoštevajoč pravo nalogo.

Ja, očitno glede na opjeve rešitve (13.3w) to ni pravilno. Pa ne rečem, da ni pravilno tisto, kar si ti računal ampak to očitno ni rešitev opjeve naloge, ker on je podal rešitev, ki naj bi bila sigurno pravilna.

TESKAn je 1. jul 2013 ob 22:56 izjavil:

Nope. Saj bi ti rekel da izračunaj, pa vem, da ne znaš.
Za drugo pa - maksimalna moč _na drsnem uporu_. Se kaj svetlika?
In nočem trolat, samo hudo mi je, ko vidim, kakšne nekateri kvasijo.
Aja, če nemaraš kratkega stika, daj pa en majčken upor in mu zanemari upornost.

Ajde trol, spokaj se. Kako me jezijo tisti, ki se delajo pametne, pa tega ne morejo dokazati, ker niso.

Ajde trol, spokaj se. Kako me jezijo tisti, ki se delajo pametne, pa tega ne morejo dokazati, ker niso.

Daj no, ne bit tako strog do sebe. Si še mlad, se boš že naučil vsaj to superpozicijo.

Uh, glede na tvoje odgovore tukaj, se človek zlahka zmoti.

Vezje je eno samo, o izračunih se pa ne bom pogovarjal z nekom, ki mu osnove delajo problem in ki na vsako nasprotovanje njegovi resnici užaljeno žali nazaj.

a, očitno glede na opjeve rešitve (13.3w) to ni pravilno. Pa ne rečem, da ni pravilno tisto, kar si ti računal ampak to očitno ni rešitev opjeve naloge, ker on je podal rešitev, ki naj bi bila sigurno pravilna.

Gre za 2 različni nalogi, pri eni je pravilna rešitev 13.3W, pri drugi pa 320W.

CMpunk je 1. jul 2013 ob 23:27 izjavil:

a, očitno glede na opjeve rešitve (13.3w) to ni pravilno. Pa ne rečem, da ni pravilno tisto, kar si ti računal ampak to očitno ni rešitev opjeve naloge, ker on je podal rešitev, ki naj bi bila sigurno pravilna.

Gre za 2 različni nalogi, pri eni je pravilna rešitev 13.3W, pri drugi pa 320W.

O tem bi se dalo razglabljati. Pri kateri je rešitev 13.3W? Ker jaz sem rešil vezje z tokovnim in napetostnim generatorjem, kjer je rešitev 320W in vezje s samo tokovnim generatorjem, kjer pa tudi nisem dobil 13.3W. Dobil sem 30W (čisto prvo sporočilo)

Pri analizi električnih vezji večinoma uporabljamo tri tipe virov (po pogostosti uporabe):
- napetostni vir (+ - ali samo kot baterija)
- tokovni vir (puščica v smeri toka)
- krmiljen tokovni ali napetostni vir (romb z puščico)

Pri napetostnem viru je seveda podatek samo napetost. Včasih tudi notranja upornost - zaporedna.
Pri tokovnem viru je podatek tok, ki ga vir zagotavlja (včasih tudi notranja upornost - vzporedna).
Pri krmiljenem viru je podatek tok ali napetost (tip vira) in pa faktor krmiljenja (gm ali beta) - predvsem v uporabi pri nadomestnih modelih za op-amp, diode, bipolarce, mosfete...

Kot sem že nekajkrat napisal tokovni vir zagoravlja tok. Napetost tokovnega vira je odvisna od bremena, ki ga vir vidi. Podobno kot je tok napetostnega vira pogojen z bremenom.

Upam, da sem bil jasen. V moje rešitve lahko pogledaš kako se približno rešuje.

Še za superpozicijo omenim: tokovni vir = odprte sponke, napetostni vir = kratek stik.

Da ne boš samo meni verjel na besedo: Current source @ Wikipedia

Vsi viri zagotavljajo tako napetost kot tok. Razlikujemo jih glede na to, kateri podatek je konstanten. Sepravi pri bateriji načeloma vedno vemo kakšna je napetost (napetostni potencial dveh materialov). Tok pa je seveda odvisen od tega kakšno breme na baterijo priključimo -> z drugimi besedami: potrebno ga je poračunati glede na dano vezje.

Iz tega sledi: baterija je napetostni vir.

Ta vezja so bolj kot ne teoretična. Dvojno napajanje se pojavi samo zaradi tega da preverijo študentovo razumevanje: vezje kot tako nima posebne vloge. Se pa mešanica napetostnega vira in tokovnega vira pogosto pojavi pri raznih ojačevalcih (pa ne mislim samo audio tukaj), tokovnih zrcalih, primerjalnikih. Povsod kjer je pomembno, da imamo zagotovljen konstanten tok. Ponavadi je označen kot referenčni tok. Včasih je zadosti dober približek tokovnemu viru napetostni vir + upor, vendar se ponavadi poslužujemo bolj natančnih tokovnih referenc.

30W sem dobil pri čisto prvem vezju (prvo sporočilo teme). Ko imamo tokovni vir + 2 upora. Kot sem že napisal dobimo maksimalno moč pri enakih uporih...

Ja tvoji izračuni so pravilni. Vendar računaš napačno stvar. Mi računamo moč na uporu, ti pa si izračunal moč na obeh uporih; moč ki jo daje vir.

Še enkrat: mi želimo največjo moč na spremenljivem uporu!

Vezje je eno samo. Najprej je avtor dal samo del vezja, kjer je odstranil napetostni vir (=ga spremenil v kratek stik), da lahko izračunaš vpliv tokovnega generatorja na vezje. Nato je dal celotno vezje, vendar z napačnimi podatki. In kot tretje je dal celotno vezje s pravimi podatki - R1=30 Ohm, R2=70 Ohm, I=2 A, U=100V. Izračunat pa mora napetost na prvem uporu, tok skozi drugi upor in maksimalno moč na drugem uporu, če ga nadomestimo z nastavljivim uporom.

Teorem superpozicije, kjer napetostne vire nadomestiš s kratkim stikom, tokovne pa z odprtimi sponkami? Če se vezja lotiš s superpozicijo, dobiš dve podvezji - eno samo z tokovnim virom, drugo samo z napetostnim virom. Za vsako izračunaš razmere na uporu, sešteješ in dobiš rezultat za originalno vezje.