Poves jeklene cevi, vpete na enem koncu

Kaj pa obremenitev?

Povej več, pa ti izračunam.

Ti si želiš 3/6cm povesa?

Cev, ki bi se tako upognila pod svojo lastno težo ne bo ravno debela, niti ne bo imela hude nosilnosti.
0,5kg na koncu tako prožne cevi zna vse zelo spremeniti.

Tako se stvari ne dela. Vzame se močno (predimenzionirano cev) in se jo (če želiš nagib):
a) Vpne postrani
b) Krivi

Ne, povesa seveda želim čim manj, nagiba ne rabim. Samo nimam občutka, najmanj koliko debelo cev moram vzeti, da se ne bo povesila kot špaget na dolžini 3m. Torej samo oceno.

To bo samo provizorični nosilec za protitočno mrežo, oziroma bosta 2 vzporedni cevi, vmes pa mreža. Nosilec na drugem koncu ne pride v poštev.

@amigo_no1, hvala bom preštudiral.

Samo odvečno delo boš imel z izračuni.

Pojdi v Merkur in z mojstrom čez palec ocenita kako debelo cev potrebuješ. Lahko recimo en konec primeš v roke in ga dvigneš, da vidiš kako prožna je cev. Z izračuni niti približno ne boš dobil potrebne intuicije.

Glej tudi pravokotne prereze. Za tvojo aplikacijo bi bili mnogo bolj primerni.

Se mi zdi, da bo colska mal prešvoh za 3m dolžine.

@Wisse, hvala za idejo, na pravokotni prerez sploh nisem pomislil. Bo še lažje pritrditi.

Wisse je 2. maj 2012 ob 11:00 izjavil:

Samo odvečno delo boš imel z izračuni.

Pojdi v Merkur in z mojstrom čez palec ocenita kako debelo cev potrebuješ. Lahko recimo en konec primeš v roke in ga dvigneš, da vidiš kako prožna je cev. Z izračuni niti približno ne boš dobil potrebne intuicije.

Glej tudi pravokotne prereze. Za tvojo aplikacijo bi bili mnogo bolj primerni.

+1

Bo znal mojster ocenit.

potem se ti bo pa kak ptič vsedel na konec cevi in to bo zjebaal vse skupaj
da snega ali vetra niti ne omenjam

Al pa se hoče kdo obesit preko te cevi pa faila... to bi blo res hudo.

Povešal se bi zato, ker bo vpet samo na 1 koncu - na drugem ni možnosti podpore.
Snega ne rabi držat, ker bo to premična kontrukcija, ki bo samo podaljšala garažo. V lepem vremenu in pozimi se bo pospravila.
Po mojem bom probal s 4x4cm ali 2x6cm profili. Če bo predimenzionirano, pa pač bo.

hmmm

saj ko sije sonce toče ni
in zadeva je lahko minimalno konstruirana

torej lahko pričakujem max 120 kil toče v mreži.

na šestih kvadratih lahko pade krepko več kot 120kg toče

lahko pa tudi manj - imaš prav

energetik, če si vse doma tak delo pa računo... pol verjetno živiš v šotoru, ker se ti je ostalo že skup sesulo.

Pri taki konstrukciji je bolj od vsega problematično vpetje na leseno konstrukcijo. Kaj pa, če bi bil nosilec kar podaljšek nadstrešnice, iz lesa?

Poln profil ni relevanten zaradi ogromne lastne teže....

3 metre je razdalja kjer nastopi že zelo velik moment če palico obremeniš na skrajnem koncu

tako kot si ti predstavljaš

zid__________3m__________
zid
zid
zid
zid
zidtla tla.tla.tla.tla.tla.


ne bo šlo

Ni tako hudo imo.

Jeklen profil 50x30mm, 4mm stena (iz zgoraj linkane tabelice)
Drugi moment [I]: 16,5cm^4 = 16,5*10^-8m^4
Dolžina: 3m
Točkovna obremenitev [F]: 1200N (120kg toče)
Enakomerna obremenitev [q]: 400N/m (120kg toče - enakomerno razporejene)
Elastični modul jekla [E]: 2,1*10^5MPa = 2,1*10^11Pa [Pa = N/m^2]
Lastna teža nosilca: 4,5kg/m (nisem upošteval v izračunih)

Poves pri točkovni obremenitvi (na koncu):

f = F*L^3/(3*E*I)

               1200[N]*3^3[m^3]
f = ____________________________________ = 0,31m
    (3*2,1*10^11[N/m^2]*16,5*10^-8[m^4])

Poves pri enakomerni obremeitvi:

f = q*L^4/(8*E*I) = 0,12m

Preverite enote. Mislim, da se nisem zmotil.

@Wisse, hvala za izračun. Obremenitev ne bo točkovna na koncu, poleg tega bosta 2 taka nosilca. Torej če bo res veliko toče, lahko pričakujem poves reda 10cm, kar je OK. Trajne obremenitve ne bo, ker se toča stali, ali pa se jo ročno odstrani z mreže.

kakšna cev sploh kvadratna, okrogla? trikotna? sploh je pa računanje po forumu brez veze. vzem knjigo al pa prepust zadevo komu drugmu. al pa skopiraj desegn kolkr se le da.

francek1 je 2. maj 2012 ob 15:05 izjavil:

Poln profil ni relevanten zaradi ogromne lastne teže....

Poln profil mer 6*3 cm na 3 m dolžine ima maso 43 kg .


Wisse
Če upoštevaš je lastno maso nosilca je poves 2.830e+002 oz 283 mm (torej še 1x več kot brez lastne mase).
Enakomerno obremenitev 1200 N sem preračunal obremenitev na m^2 (1200 N / 0.050*3 m^2 = 8000 N/ m^2).

Par slikc:
rezultati



vpetje



obremenitev na m^2

energetik je 2. maj 2012 ob 16:11 izjavil:

@Wisse, hvala za izračun. Obremenitev ne bo točkovna na koncu, poleg tega bosta 2 taka nosilca. Torej če bo res veliko toče, lahko pričakujem poves reda 10cm, kar je OK. Trajne obremenitve ne bo, ker se toča stali, ali pa se jo ročno odstrani z mreže.

V primeru toče trajanje obremenitve sploh ni faktor. Pri statični obremenitvi in statičnih temperaturnih pogojih je pomembna samo največja obremenitev. Dokler je ta obremenitev pod mejo elastičnosti se bo nosilec po prenehanju obremenitve vrnil v prvotno lego.
Ko toča neha padat se njena masa začne zmanjševati, kar pomeni, da je škoda že narejena in nima smisla hitet s čiščenjem mreže. Primerno dimenzioniran nosilec bi moral zdržati največji možen vsip toče. V nasprotnem primeru je treba mrežo čistit med padanjem.

Druga stvar so dinamične obremenitve in večletna izpostavljenost vremenu... O tem bi se pogovarjali, če bi izdeloval streho za stalno.

Profil, ki sem ga zgoraj preračunal je že zelo na meji svoje nosilnosti in se lahko začne krivit. Ne morem točno izračunat, ker ne poznam dopustne napetosti jekla, ki se uporablja za cevi. Za 120kg toče je 50x30x4 profil že na meji (čeprav sta dva in obremenitev ni na koncu)!

Jaz manj kot 60x40x4 cevi ne bi uporabil - raje še kaj močnejšega. Res bi bilo nadležno, če bi se ti na koncu nosilca porušila na avtomobile. Vsekakor je pri vsem skupaj največji faktor količina toče.

Resno premisli glede opozoril o vpetju nosilcev. Težko si je predstavljat kaj pomeni tako dolga ročica.

@amigo_no1: Hvala za skrb, vendar se boš moral malo bolj potruditi. Nosilec ni poln. Ne vem o kakšni enakomerni porazdelitvi ti govoriš. Slikice so pa lepe.

Hvala za skrb, vendar se boš moral malo bolj potruditi. Nosilec ni poln. Ne vem o kakšni enakomerni porazdelitvi ti govoriš. Slikice so pa lepe.

Saj nisem računal polnega, 50x30x4x3000 mm ?
Govorim o 1200N, ki se razporedijo po celotni površini stranice (50x3000) in koliko je to na m^2.

amigo_no1 je 2. maj 2012 ob 17:28 izjavil:

Hvala za skrb, vendar se boš moral malo bolj potruditi. Nosilec ni poln. Ne vem o kakšni enakomerni porazdelitvi ti govoriš. Slikice so pa lepe.

Saj nisem računal polnega, 50x30x4x3000 mm ?
Govorim o 1200N, ki se razporedijo po celotni površini stranice (50x3000) in koliko je to na m^2.

Ne vem kaj si računal. Jaz sem maso prebral iz tabelice in niti nisem poizkušal izračunat. Masa v tabelici je točno 33% tvoje izračunane.
Izračun sile, razporejene po površini prereza, jaz nisem potreboval. Uporabil sem le "q" z enoto [N/m], kar sem dobil tako, da sem silo 1200N (~120kg toče) delil z dolžino 3m.

Isotropic je 2. maj 2012 ob 17:33 izjavil:

wise, obicajno je s235

Aha, hvala. Na materiale se res ne spoznam.
Potemtakem bi morala tudi dva 50x30x4 nosilca zdržati 120kg toče in lahko mojo prejšnjo objavo jemljete z rezervo.

Mislm da imata oba prav, samo amigo je narobe obrnil profil, ponavadi je daljša stranica navpično.

Še moji slikci:



Torej povesa ja za dobrih 12 cm če vsa teža na enem nosilcu. Torej pri dveh za dobrih 6 cm. (material S235, 50x30x3000 4mm debeline, enakomerna obremenitev= lastna teža + 120kg toče)
Je pa kritično mesto, kjer ga je tudi amigo dobil nekaj cm od vpetja. Samo ni kritično ker se deli na 2 dela .
Za mirno noč torej predlagam, eno rundo močnejši profil.

Iz Smithovega diagrama tudi v Krautu lahko razberem podobne vrednosti. Kar sede svež piš čez stare spomine -.-