ko se bruc v oražnu upre

Itak da ni resen. Še preden se to zgodi, se mučitelji spokajo z diplomami, mučenci pa iz frustracij začnejo mučiti naslednjo generacijo.

Če sesalec na penis in "barvanje jajčk" ni niti 10%, potem me je strah zvedet resnico.

Šimpanz je 30. maj 2012 ob 14:43 izjavil:

Točno tako kaj pa tiste druge stvari, ki si jih niti mučenci ne upajo omenjati. Sam še kakšno posilstvo manjaka pa smo tam.

ja in kaj potem če zdaj ne naredijo ničesar kaj bojo naredili potem? nič

No, saj lahko samo kakšen citat, ali povzetek, to je vsekakor dovoljeno, če navedeš vir.

Verjamem, ne vem, da je delo zdravnika lahko izjemno stresno in izjemno izčrpljujoče ker se pač srečuje s življenskimi travmami in smrtjo, ampak izživljanje nad bruci v resnici v nikakršni meri ne utrdi in pripravi bodočega zdravnika na to. Še več, trdim, da tako ravnanje, ki kao utrdi in naredi borca, še bistveno bolj oteži pot do resničnega soočenja z minljivostjo bivanja in predvsem oddaljuje bodočega zdravnika od empatije, ki bi jo vsak zdravnik, kljub vsemu kar doživlja in da skozi, še vedno moral nositi v sebi. Vsaj ščepec.
Vem, da je to izjemno težko. Veliko lažje je gledati na pacienta kot na subjekt, predmet ali utapljati svojo ranljivost v črnem humorju in izživljanju frustracij, a na koncu izgubljaš samega sebe oz. samospoštovanje ker veš, da je to lažno. Na kratki rok morda to celo deluje in se zdi, da si močan in nepremagljiv, a na dolgi rok je popolnoma jasno, da moraš te stvari predelati. Morajo se te pač tudi dotakniti, moraš včasih tudi kaj pretrpeti in osmisliti, čeprav se zdi to nemogoče. In to je zame osebno največja veličina zdravniškega in vseh ostalih poklicev, ki se s tem dnevno srečujejo (gasilci, medicinske sestre,...). To, da so sposobni dati del sebe, del lastnega miru in trplenje, v zameno za zdravje in življenje drugega.
Če pa se že v svojih študijskih letih lahko izživljaš nad kolegi, je verjetnost, da boš zmožen narediti ta, dejansko precej velik življenski preskok, toliko manjša oz. bo le ta veliko bolj boleč in morda te bo res zlomil.
Poznam obe vrsti zdravnikov: človeških lupin polnih samo ega in samopomembnosti, ki pa je brez vsebine in tistih, ki so dejansko zdravniki, ki se zavedajo svoje omejenosti, je ne skrivajo, ki jim ni vseeno, ne zaradi lastnega neuspeha, ampak zaradi pacienta - sočloveka samega, ki jih izboljšanje stanja ali rešeno življenje do dna osreči, razveseli, a ne prevzame. Ja taki zdravniki so zame pa res LJUDJE.

Eto, novo študijsko leto, sveže meso: http://www.siol.net/data/fotogalerije/s...

... ker idiotizem

panteist je 25. sep 2012 ob 19:14 izjavil:

No, ti se zgleda niso preveč uprli, ko so jim pobrili glave :)

Kot pravi en slo raper, "ženske postajajo moški, moški postajajo pičke" .

LOL ja res si nekaj "posebnega"

Velja si zapomniti njihove obraze

Če mene vprašaš, je to vsaj nekaj desetletij naša pretekla in sedanja elita ter kot kaže zaenkrat tudi bodoča